Vedno več je starejših, ki zdravje in telo krepijo z igranjem tenisa, saj pri tem ni nikakršnih omejitev, seveda ob predpostavki, da že v osnovi nimajo težav s kardiovaskularnim in skeletnim sistemom. Z načinom igre, pri kateri gre za eksplozivni prvi korak, kratke, hitre teke, skakanje in spremembe smeri med tekom, se krepijo mišične strukture v nogah ter zgornjem delu telesa, pri starejših pa se upočasni nastanek osteoporoze. Tenis od igralca zahteva nenehno pozornost in taktično razmišljanje, s tem pa se v možganih tvorijo nove živčne povezave, ki spodbujajo nadaljnji razvoj možganov.
Proti stresu
Rekreativci, ki se s tenisom ukvarjajo vsaj tri ure na teden z zmerno do živahno intenzivnostjo, prepolovijo možnosti za nastanek nekaterih bolezni. Zlasti pri starejših je tovrstna rekreacija pomembna, saj povečuje telesno pripravljenost, povečata se jim samozavest in optimizem, po drugi strani pa se zmanjšuje pojav depresije, jeze, utesnjenosti, zmedenosti in stresa. Ravno stres je najpogostejši vzrok za nastanek nekaterih bolezni, ki so lahko v nekaterih primerih tudi usodne. Preden se starejši odločite za obisk teniškega igrišča, se je vsekakor dobro zavedati svojih sposobnosti in zmožnosti. Za prvič je priporočljiva vadba s teniškim trenerjem, ki vam bo svetoval, kako ogreti posamezne dele telesa in kako pravilno izvajati udarce, saj lahko v nasprotnem primeru sledijo poškodbe.
Najpogostejše poškodbe je naštel fizioterapevt Tomaž Fuchs: »V okviru patologije športa so najpogostejše mehanične poškodbe. Zaradi mehanike tenisa se z leti povečujejo poškodbe v povezavi z zmanjševanjem gibljivosti in elastičnosti struktur. Vedno več je poškodb ramen, predvsem utesnitvenih sindromov zaradi degenerativnih sprememb in nepravilne mišične moči ramena. Z leti se tudi močno zmanjšuje gibljivost ledvene in prsne hrbtenice, zato vedno več gibov pri tenisu izvajajo z gibanjem nog. Posledično poleg ledvenih težav prihaja do poškodb kolena in bolečin kolkov. Klasičnih teniških komolcev je relativno malo, povečuje pa se število težav z zapestjem.«
Pri starejših se spreminja tudi elastičnost vezivnih struktur, vedno več poškodb pri rekreativnih igralcih tenisa pa nastane zaradi nepravilne rehidracije, saj večina premalo nadomešča elektrolite, izgubljene med športno aktivnostjo. S tem močno obremenjujejo kardiovaskularni sistem, kajti mnogi izgubljene tekočine ne nadomestijo med rekreacijo, temveč pijejo le pred športno aktivnostjo in po njej. »Najpogostejši znak dehidracije med aktivnostjo je pojav natrganin aerobnih mišic, predvsem stegenskih mišic in mišic hrbta. Med športno aktivnostjo ne priporočamo pitja vode, temveč izključno izotonike, ki lahko pravočasno nadomestijo elektrolitsko izgubo,« je še svetoval Fuchs.
Vadba s trenerjem
Pri starejših je pomembno temeljito ogrevanje pred vadbo s teniškim trenerjem. Pravilno izvajanje gibov je ključno pri preprečevanju poškodb. »Vedno začnemo z ogrevanjem. Še posebno pri starejših je temu namenjenih prvih 15 minut treninga, ko mišice in sklepe, ki so najbolj izpostavljeni, temeljito pripravimo na teniško igro. Pri starejših igralcih ni nobenih omejitev in učna ura ni nič drugačna kot pri mlajših, je pa res, da lahko hitreje pride do poškodbe. Vedno predelamo vse udarce, le intenzivnost je malo manjša, saj igramo z nižjim tempom, vsekakor pa trening dodatno prilagodim, če ima igralec kakšno poškodbo, ki vpliva na izvedbo posameznega udarca,« je o poteku treninga povedal trener tenisa Gašper Zdravje. Rekreativno igranje tenisa ali pa katera druga telesna aktivnost v hipotalamusu v možganih sproži izločanje endorfinana – hormona sreče, ki pripomore k občutkom zadovoljstva in s tem posledično k boljšemu počutju. Količina endorfina se poveča, ko se poveča intenzivnost telesne aktivnosti.
Svoje izkušnje z igranjem tenisa je opisal Bojan Gabrijelčič: »Počutje je vsekakor odlično, mislim, da posledično tudi zdravje. Občasno se sicer pojavljajo manjše poškodbe komolca, a to imam z vsakodnevnimi vajami pod kontrolo, tako da nimam prekinitev treningov. Podobno je s hrbtom, predvsem ledvenim predelom, vendar s krepilnimi vajami vzdržujem tudi preostale dele telesa. Drugih poškodb do zdaj nisem imel, čeprav tenis igram od tri- do štirikrat na teden po eno uro.« Starejši so rekreativno igranje tenisa spremenili v družabni dogodek, kjer se po navadi družijo podobne generacije igralcev s podobnimi fizičnimi zmožnostmi. Še vedno pa imajo isti cilj – zdravje.