Ali je okužb res vedno več in zakaj nas glivice sploh napadajo? Odgovore smo poiskali pri prof. dr. Mateji Dolenc-Voljč, dr. med., specialistki dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Povzročiteljev glivičnih okužb je veliko, nekatere glivice bolj, druge manj povzročajo bolezni. Seveda je to odvisno tudi od posameznika in okoliščin. »Če na primer pridemo v stik z glivami, ki primarno povzročajo okužbe pri živalih, bomo verjetno zboleli vsi. Za tiste, ki se prenašajo med ljudmi – to so antropofilne glive – pa so bolj dovzetni ljudje z boleznimi imunske pomanjkljivosti, presnove in starejši bolniki. Okužbe stopal so pogostejše pri boleznih perifernega ožilja in po poškodbah povrhnjice,« razloži naša sogovornica in v povezavi z gensko, starostno in spolno pogojenostjo pojasni: »Pomembnih je več dejavnikov hkrati. Na pojavnost okužb vplivajo starost, spol, poklic, način življenja in spremljajoče bolezni. Za okužbe lasišča so bolj dovzetni otroci, na stopalih bolj odrasli. Na dlaneh in nohtih rok so pogostejše pri ženskah, na stopalih in nohtih nog so nekoliko pogostejše pri moških. Za antropofilne okužbe pa se povečano nagnjenje verjetno tudi podeduje.«
Sokrivec tudi živahni turizem
V zadnjih letih se v medijih vrsti vse več oglasov za zdravila proti glivicam. To ni le trženjska kaprica, saj je po besedah Mateje Dolenc-Voljč glivičnih okužb kože dejansko čedalje več – predvsem zaradi staranja prebivalstva in posledično več ljudi, ki so za te bolezni bolj dovzetni: »Veliko so k temu prispevali tudi spremembe v načinu življenja, živahen turizem in preseljevanje, možnost množičnega prenosa povzročiteljev med ljudmi v bivalnem okolju, na kopališčih in pri rekreativnih aktivnostih. Pozornost nanje usmerjajo tudi številni oglasi v medijih, ki predvsem za glivične okužbe nohtov nekritično obljubljajo enostavno ozdravitev. Večjo pozornost pa jim v zadnjih dveh desetletjih posvečamo tudi v stroki, odkar imamo na voljo učinkovitejša in varnejša zdravila kot v preteklosti.«
Nekatere so lahko smrtonosne
Nekatere glivice so nenevarne, a neprijetne, spet druge, sicer redkejše, lahko celo ogrozijo življenje. Te se na srečo pojavljajo redkeje. »Gre za težko potekajoče sistemske okužbe notranjih organov, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Zanje so dovzetni bolniki, ki imajo že katero drugo težko bolezen. Povzročitelji glivičnih okužb kože niso življenjsko ogrožajoči, lahko pa poškodujejo povrhnjico in oslabijo njeno zaščitno funkcijo, posredno olajšajo vstopanje bakterijam v kožo, nekatere od bakterijskih okužb kože pa lahko povzročijo resne zaplete in tudi sistemsko okužbo. Tudi nenevarnih povzročiteljev ne moremo podcenjevati,« opozori Dolenc-Voljčeva.
Rdečina, luščenje in srbež
Po njeni razlagi so znaki glivične okužbe kože ali nohtov različni, odvisni od povzročitelja, lokalizacije okužbe, kakovosti imunskega odgovora in drugih dejavnikov: »Najpogosteje se pojavi ostro omejena rdečina, ki se širi proti periferiji, rob žarišča je bolj poudarjen, koža se blago lušči, včasih je pridružen srbež. Na poraslih predelih kože, na primer v lasišču, so vnetni znaki lahko manj očitni, lasje se lahko odlomijo. Na stopalih jo pogosto spregledamo, ker je luščenje blago, površinsko, komaj opazno, lahko je skrito v medprstnih prostorih, brez pridruženih subjektivnih znakov. Na nohtih nog so prve spremembe tudi blago izražene kot rumenkasta razbarvanost in odebeljenost ali večja krhkost nohtne plošče.«
Zdravljenje traja več tednov
Glivice težko preprosto odstranimo sami, potrebno je zdravljenje z učinkovitimi zdravili, lokalnimi ali sistemskimi antimikotiki, še doda zdravnica in izpostavi trenutno najboljše možnosti: »Učinkovita zdravila so na voljo v kremah, gelih, tekočinah, pršilih, za nohte v antimikotičnih lakih. Številne okužbe kože lahko pozdravimo le z lokalnimi zdravili. Bolj razširjene in zapletene zdravimo s sistemskimi zdravili, kar traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, če jih prehitro opustimo, se okužba ponovi. Na dolgi rok nobeno zdravilo proti glivicam ne deluje. Kdor je okužbo imel in jo je uspešno pozdravil, se lahko ponovno okuži. Svetujemo predvsem preventivne ukrepe, ki tveganje za okužbo zmanjšajo, njeno zgodnje prepoznavanje in čimprejšnje zdravljenje.«
