Se vam je po dopustu zgodilo, da so bolečine v križu izginile, vaš hrbet je veliko prožnejši in kar naenkrat se počutite nekaj let mlajše? Ste vse to dosegli brez obiska fizioterapevta, maserja ali uporabe katerega od ortopedskih pripomočkov? Kako ste si torej pomagali? S tem, da ste delali stvari, ki prijajo vam in vašemu telesu. Zagotovo ste se več gibali, kot se sicer, odmislili skrbi in s tem poskrbeli za svoje dobro počutje.
»Bolečina v hrbtenici je ena najpogostejših bolečin pri ljudeh. Po eni izmed raziskav kar 80 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju obišče zdravnika zaradi bolečin v križu. Te so zelo odvisne od tega, kako se počutimo. O bolečini v križu govorimo tudi takrat, ko strokovnjaki ne najdejo nobenega vzroka zanjo, in takrat, ko je potrebna nadaljnja obravnava. Pri veliki večini se bolečina pojavi in izgine, stanje pa se izboljša z gibanjem v prostem času,« pove dr. Matevž Gorenšek, dr. med., specialist ortoped.
Zdravje naše hrbtenice je zapisano v genih
Čeprav nam slaba drža povzroča bolečine in zaradi nje iščemo udobnejši položaj, pa ta ne bo vplivala na hujše zdravstvene težave. »Nobenih dokazov ni, da bi slaba drža telesa vplivala na prezgodnjo obrabo medvretenčnih ploščic. Lahko pa imamo v genskem zapisu določeno prezgodnje staranje hrbtenice, zaradi česar smo podvrženi bolezenskim stanjem, ki so povezana z degeneracijo hrbtenice, kot so hernija diska, deformacija na hrbtenici, zdrs vretenc,« pravi dr. Gorenšek. »Edini dokaz, kako se hrbtenica stara in kako bodo na njeno stanje vplivala leta, je genetika. V Skandinaviji so izvedli študije z enojajčnimi dvojčki in odkrili, da je njihova hrbtenica enaka, ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Eden je delal pisarniško, drugi fizično, njuna hrbtenica pa je bila popolnoma enaka. Naša genetska zasnova je naša popotnica. Kako bomo to popotnico izkoristili, je seveda odvisno od nas. Ampak del, na katerega lahko sami vplivamo, je manjši od tistega, ki nam ga je dala mati narava,« pravi dr. Gorenšek.
Kdaj k zdravniku |
Obisk zdravnika je vedno odvisen od vas. Če se pojavijo bolečine v križu, ki ne sevajo v nogo, imamo čas, odločitev, kdaj bomo obiskali zdravnika, je odvisna od stopnje bolečine. Vseeno pa je priporočljivo, da, kadar se takšna bolečina v treh tednih ne umiri, poiščete pomoč zdravnika. In če bolečina seva v spodnjo okončino? »Če lahko hodite po prstih in petah in če lahko z vsako nogo ob majhni podpori naredite počep, potem je moč nog v redu. V tem primeru se vam ne mudi obiskati zdravnika. Vemo namreč, da se 90 odstotkov hernij medvretenčne ploščice sčasoma pozdravi samo od sebe. Če tega ne morete storiti, morate nemudoma obiskati zdravnika. Prav tako morate k zdravniku takoj, če se ob bolečini v hrbtu pojavijo tudi težave z uriniranjem in blatenjem,« pravi ortoped dr. Matevž Gorenšek. |
In manjši, kot ste si verjetno do zdaj predstavljali, kajne? Ortoped pravi, da ljudje veliko vlagamo v ortopedske pripomočke, posebne stole, vzmetnice … Pa je to sploh smiselno? »Prisilne drže, v katere nas silijo ti izdelki, ne moramo vzdrževati. Ljudje, ki ležijo na ortopedskih vzmetnicah, med spanjem velikokrat zamenjajo položaj, kar je seveda prav. Ljudje smo narejeni tako, da iščemo ugodje. V vsaki situaciji, v kateri se bomo znašli, bomo poiskali položaj, ki bo za nas ugoden, in ga spreminjali. Najslabše je, če človeka postavimo v fiksen položaj, v katerem se ne sme premikati, tega namreč ne bo zmožen. Zato je pomembno, da si lahko okolje, v katerem živimo in delamo, prilagodimo.«
Kljub določenemu genetskemu zapisu lahko poskrbimo za hrbtenico
Čeprav na staranje hrbtenice vpliva genetika, ta določa le hitrost pojavljanja degenerativnih sprememb hrbtenice. Za prožnost sklepov in odpravljanje bolečin v križu moramo poskrbeti sami. »Naše telo je narejeno iz sklepov, ti pa so narejeni za to, da gibajo. Pasivnost je bolezen današnjega časa, vodi v debelost, debelost pa še bolj obremeni sklepe. Z nobeno vrsto športa si ne morete toliko škoditi, kot si lahko z njim naredite koristi,« pravi ortoped in zato ne želi izpostavljati nobenih vadb, temveč priporoča, da vsak sam sebi poišče najljubšo. »Določena telesna dejavnost, ki v nas vzbudi zadovoljstvo, dokazano vedno tudi omili bolečine v križu. Te se velikokrat pojavijo pri ljudeh, ki niso zadovoljni s svojim življenjem, službo.« Pomislite – ko ste veseli in dobro razpoloženi, imate bolečine v križu?
| Tudi na delu ne pozabimo na hrbet |
Najpomembneje je, da imate v svojem delovnem okolju možnost prilagajanja opreme svojim potrebam. Da lahko prilagodite višino stola, naslonjala, si dvignete ali spustite računalniški zaslon. Skratka, da opremo prilagodite svoji drži in ne svojo držo opremi. Zelo bo koristilo, da vsake toliko med delom vstanete, naredite predklon, se s prsti rok dotaknete stopal, nekaj razteznih vaj, razgibate vrat in se sprehodite. |
Ko so težave resne
Bolečina v hrbtu ima vedno neko podlago, lahko se pojavi v mišicah zaradi nenehne slabe drže. V tem primeru bo dovolj, da spremenimo položaj, smo bolj aktivni in redno izvajamo vaje, ki pa naj ne bodo strogo definirane. »Najpogostejša težava pri hrbtenici je bolečina v križu, brez sevanja v noge ali druge dele telesa. Rečemo ji mehanična bolečina, nastane pa zaradi degenerativnih sprememb v križu. Ljudje si bolečino, ki se tipično spreminja s položajem telesa, razlagajo kot preščipnjen živec v hrbtu, a to ni, če bolečina ne seva v noge. Kot boli obraba kolena na mestu obrabe, kot obraba zapestja boli na mestu zapestja, tako ta bolečina izhaja iz predela obrabe. Ta bolečina je lahko zelo močna, lahko nas tudi onesposobi, saj se vedno pojavi tudi zaščitni krč mišic, ki sam po sebi boli. Takšna situacija lahko človeka prestraši in dovolj je, da nas zna naš zdravnik potolažiti s pojasnilom, da bo bolečina trajala nekaj dni in da potrebujemo počitek, po potrebi vzamemo analgetik, si predel grejemo ali hladimo, odvisno od tega, kaj telesu bolj prija. Te bolečine so pogoste in minejo same od sebe, če pa ne, mora biti to opozorilo, da moramo k izbranemu zdravniku, ki bo odločil o nadaljnjih preiskavah ali napotitvi k specialistu ortopedu« pojasnjuje dr. Gorenšek.
Če bolečina seva tudi v nogo, lahko sklepamo, da so spremembe na hrbtenici tako napredovale, da je to povzročilo draženje ali celo utesnitev živčnih korenin, ki potekajo znotraj hrbteničnega kanala in ob njem. V tem primeru moramo vedno pomisliti, da je hkrati z bolečino lahko prisoten tudi motorični izpad mišične skupine, ki ga prizadeta živčna korenina oživčuje. Vaš izbrani zdravnik bo z nevrološkim pregledom ugotovil stopnjo poškodbe živca in vam ustrezno svetoval nadaljnje zdravljenje.
