Naše življenje je zgodba, na tej poti se srečamo z različnimi preprekami in seveda številnimi prijetnimi doživetji. Vsak doživljaj postane tudi svojevrstna zgodovinska povest. Seveda ne vemo, koliko strani bo dolga naša zgodba, zagotovo pa lahko nanjo vplivamo. Naša življenja so precej odvisna od modrosti, razvoja osebnosti, zdravja in tudi duhovne rasti. Če se tega zavedamo, je odgovor na vprašanje, kako branje pravljic vpliva na razvoj otroka, na dlani.
Pravljice so izjemne pomembne za razvoj
Psihologi v en glas poudarjajo, da je pripovedovanje pravljic izjemno pomembno za razvoj čustvenega, duhovnega in tudi telesnega sveta otroka. Gre za enega najlažjih in najbolj učinkovitih načinov, kako mu posredovati vrednote, spretnosti in znanje. Otrokov način razmišljanja, govora in vedenja je izpostavljen neposrednemu vplivu pripovedk. Ne nazadnje tudi šole in druge vzgojne ustanove priznavajo pozitivne učinke branja in pripovedovanja zgodb in pravljic, šole, denimo, po njih posegajo še zaradi širjenja besednega zaklada in razvoja obvladovanja jezika.
Pravljice so v vrtce prvič uvedli v prvi polovici 19. stoletja, ko so ugotovili, da spodbujajo otrokovo domišljijo in sposobnost razmišljanja. Od takrat se nad njimi navdušujejo nadobudneži vseh starosti. Osnovni namen pravljic je, da otrokom predstavijo različne življenjske položaje in načine, kako se z njimi spoprijeti v resničnem življenju. Najbolj poučne naj bi bile tiste, ki temeljijo na mitologiji, priljubljene so tiste, ki posredujejo tradicijo, način razmišljanja in določeno okolje, seveda pa ne gre niti brez tistih, ki otroka zgolj zabavajo in nasmejijo ter ga zazibajo v miren spanec. Otrokov svet je pač pravljičen.
Ustrezna pravljica
Branje pravljic utrjuje vez med starši in otrokom. Foto: Shutterstock.com Starši se prepogosto odmikajo od vsebin, ki jih otrokom posredujejo najrazličnejši mediji: malčki so najpogosteje izpostavljeni televiziji in vsebinam, ki so zanje prezahtevne in preveč agresivne, vrednote pa pogosto neustrezne in že v zgodnji fazi potrošniško naravnane. Čeprav se ob gledanju tovrstnih vsebin zabava in si starši tedaj vzamejo malce oddiha, je lahko dolgoročna škoda zelo velika, saj otrok ponotranji tuje vzorce. Številni poznavalci opozarjajo celo na neustreznost Disneyjevih risank, ki naj bi s stereotipnimi princeskami, stremenju k bogastvu in obsedenostjo z videzom predstavljale temelje z modo obsedene zahodnjaške kulture. |
Krepiti otrokovo domišljijo
Večina ljudi se ne zaveda pravega vpliva pravljic na naše vedenje in celo oblikovanje kulture. Če samo pomislimo na modrosti in prispodobe, ki se pojavijo v njih – te izdatno krojijo našo nacionalno, kulturno, versko in družinsko samopodobo ter vrednote. Na otroke imajo še toliko večji učinek, saj jih poslušajo ali prebirajo znova in znova. Zaradi vsakodnevnega branja iste pravljice (bere jo kajpak eden od staršev, tako se krepita vez in zaupanje med otrokom in njim, poleg tega pa dobi otrok tudi izjemno pomemben občutek varnosti, saj se oče oziroma mati med branjem posveti samo njemu) se ne krepi le njegova domišljija, ampak postane otrok tudi bolj dovzeten in odprt za nove načine razmišljanja. To pomeni, da morajo biti starši pri izbiri pravljic previdni. In ni jih treba samo brati, odrasli naj tudi sami ustvarjajo (pripovedujejo) zgodbe s pozitivnim sporočilom, ki nagovarjajo otrokove skrbi ali težave iz resničnega življenja. Njihov glavni junak naj bo podoben otroku, soočati se mora z resničnimi izzivi, reševanjem težav, mislimi, čustvi in načinom vedenja. Ni nujno, da je junak za svoja dejanja nagrajen materialno (darila), bolj ustrezna nagrada je (notranje) zadovoljstvo ob uspešnem soočanju z izzivom.
