Spregovorili smo z asist. Nissero Bajrović, dr. med., spec. internistko pnevmologinjo, vodjo alergološkega oddelka Klinike Golnik.
Marsikdo še vedno zamenjuje dolgotrajen voden izcedek iz nosu in srbenje oči s prehladom in ne odide k zdravniku. Kako vemo, da so pršice ali cvetni prah morebitni vzrok nahoda, posebno če se težave pojavijo v odraslosti?
Celoletni alergijski nahod se lahko razvije v kateri koli starosti, najpogosteje prizadene aktivno prebivalstvo, veliko pogostejši je pri mlajših ljudeh. Navaden prehlad traja do največ dveh tednov, če imamo težave več kot štiri tedne in skoraj vsak dan, bržkone rinitis povzročajo drugi dejavniki. Če niso povezani s preobčutljivostnim odzivom, je priporočljiv pregled pri specialistu za ORL. V zimskih mesecih je največkrat problem pršica, deloma, ker se več kot sicer zadržujemo v zaprtih prostorih. Pršice se razmnožujejo v zadostni zračni vlagi in pri ustrezni temperaturi, najugodnejša je od 20 do 30 stopinj Celzija. Celoletna alergena sta lahko živalska dlaka in plesen. Zadnja je povsod, dovolj je, če imamo v stanovanju dve lončnici ali tri.
Kakšen je nasvet pri ugotovitvi alergije, če vemo, da pršic in njihovih alergogenih iztrebkov ni mogoče iztrebiti?
Pacienti povedo, da se aktiven nahod in vnetje oči čez poletje nekoliko umirita, sicer imajo več težav med pospravljanjem, prekladanjem sezonske garderobe ... Ključno je količino alergenov v bivalnih prostorih zmanjšati, da je alergikovo življenje prijetno. Denimo, idealen varovalni ukrep bi bil takšen, kot je oprema ambulante: postelja, pisalna miza, omarica in nič drugega. Brez zaves, preprog, plišastih igrač, miniaturnih predmetov, na katerih se nabira prah. To je pogoj uspešne preventive in terapije ter ga je treba imeti v mislih posebno v spalnicah. Še to: pršice povzročajo največ težav na začetku in koncu kurilne sezone, ko ohlajamo in ogrevamo prostor, vanj dvigujemo prah.
Alergijski rinitis je pogosto predhodnik astme.
Nenehno kihanje, srbež nosu in žrela ter vodeni izcedek iz nosu, tudi kašljanje so tipični simptomi alergijskega nahoda. Ker je sluznica ves čas nekoliko vneta, že najmanjši prehlad lahko povsem zapre obnosne votline, sledi kronični sinusitis z bolečinami v predelu čela. Odlašanje lajšanja simptomov lahko bolezen poslabša. Pri aktivnem nahodu in vnetju oči preprečimo napredovanje v astmo, s protialergijskimi zdravili jo vzdržujemo v fazi neaktivnosti, da pacient nima izrazitih simptomov.
Ni čisto jasno, kaj vse vpliva na razvoj alergije, a če se o njej kaj ve, je to: dedna je.
K tem boleznim podedujemo nagnjenost. Denimo, če so starši alergiki, bo imel eden od dveh otrok zagotovo eno od bolezni. Vpliv na pojavnost alergij imajo tudi dejavniki okolja, onesnaževanje. Pomeni, da lahko zunanji dejavnik sproži aktivnost dednega zapisa.
Kako to, da so otroci pogosteje alergični na hrano in redkeje na cvetni prah?
To je t. i. alergijski marš. V zgodnjem otroštvu so pogostejše alergije na hrano – težave zaradi preobčutljivosti za beljakovine določene hrane. Kažejo se kot odziv na koži, v prebavilih, v hudih primerih tudi kot anafilaksija. Alergije na hrano v 80 odstotkih izzvenijo dokaj hitro, do četrtega oziroma petega leta. Ob vstopu v šolo težave minejo pri 90 odstotkih otrok. Pozneje se lahko razvijeta astma in seneni nahod.
Ljudje, ki imajo sezonsko alergijo na pelod, s tesnobo pričakujejo pomlad in poletje. Katera zdravila jim predpisujete in kako delujejo?
Intenzivnost težav je zelo odvisna od vremena in dolžine zime. Če nekdo ugotovi, da mu nekaj škodi, je prvo pravilo izogibanje vzročnemu alergenu. Bolniki z oblikami alergijskega rinitisa morajo pravočasno začeti jemati zdravila, osnovno je v obliki pršila za nos, ki ima protivnetno delovanje. Delovati začnejo v dveh, treh dneh, maksimalno učinkujejo po treh tednih. Uporabljati jih je priporočljivo štirinajst dni pred sezono cvetenja, tudi če dežuje in je v ozračju manj alergena. Če so težavam pridruženi simptomi zaradi alergijskega vnetja očesne veznice – alergijski rinokonjunktivitis – je najbolje uporabiti antihistaminik v obliki tablet, pršil za nos in kapljic za oči.
Med sezonske alergije uvrščamo tudi bolj ali manj vezane lokalne in sistemske alergijske reakcije po pikih žuželk. Ali takšno alergijsko obolenje lahko ogroža življenje?
Da, enako nevarne so alergija na hrano, alergija zaradi preobčutljivosti za strup kožekrilca in alergija na zdravila. Pri teh ne gre za zmanjševanje količine alergena, ampak preprečevanje stika z najmanjšo količino alergena. Klinična slika je zelo različna. Ocenjujemo jo po stopnjah. Denimo, po prvem piku žuželke ne moremo imeti alergijske reakcije, ker so zanjo potreba protitelesa iz razreda IgE. Protitelesa se tvorijo po ponavljajočem se stiku z določenim alergenom. Tudi potem še ni rečeno, da bomo ob naslednjem piku imeli težave, alergijsko reakcijo. Po piku žuželke je pričakovana reakcija, da nas prizadeti predel peče, srbi, se pojavi oteklina. Težja oblika je večja lokalna reakcija. Tedaj svetujemo hlajenje, uporabo kortikosteroidov. Vse, kar se dogaja mimo predela pika – bodisi s koprivnico, oteklino vek, dušenjem, celo izgubo zavesti – je treba vzeti resno. Najtežja oblika je anafilaktični šok, ki je smrtno nevarno urgentno stanje.
