Prehladna obolenja spadajo med najpogostejše okužbe zgornjih dihal. Navadni prehlad se kaže v obliki različnih težav. Največkrat se začne s kapljanjem iz nosu, ki se izmenjuje z zamašenim nosom oziroma strokovno nahodom, ali pa z bolečinami v žrelu in grlu. Pogosto sledi nahodu po nekaj dnevih vnetje grla ali pa obratno vnetju grla močan nahod in kašelj. Lahko nastopijo hripavost, glavobol in rahla utrujenost. Kot znak napredovanja okužbe in množičnega razmnoževanja virusov se lahko pojavi tudi vročina, vendar običajno šele pozneje. Okužba se lahko razširi v območje bronhijev, kar imenujemo bronhitis, če je imunski sistem oslabel in prehlad zanemarimo, lahko napreduje v pljučnico.
Navaden prehlad traja običajno teden dni, blažja oblika mine v nekaj dnevih. Je samo znak, s katerim telo sporoča, da je porušeno ravnovesje in imunski sistem izčrpan. Zaradi oslabljenega imunskega sistema se lažje kot sicer razmnožijo virusi.
Kadar je posledica preveč opravkov, npr. po obdobju intenzivnega učenja, zaključevanja projektov ali na splošno pretirane aktivnosti, si vzamemo čas za počitek. Če je možno, se, kot bi rekle naše babice, odpravimo spat s kokošmi. Prav tako zmanjšamo vse aktivnosti, ki povzročajo stres. Pijemo veliko tekočine, ki pomaga pri izločanju sluzi in virusov iz telesa. Čistimo dihalne poti, pri zamašenem nosu pa si pomagamo z vlaženjem zraka ali vdihovanjem parne kopeli. Uživamo veliko sadja in zelenjave, ki je bogata z vitaminom C – npr. kivi, limone in podobno. Najbolje bi bilo, če zelenjava zraste na domačem vrtu, da smo prepričani, da je brez dodanih umetnih gnojil ali kemičnih snovi, ki uničujejo rastline ali živali.
| Pri prehladu lahko pomagajo: |
|
Če te možnosti nimamo, gremo k bližnjemu ekološkemu pridelovalcu, saj ima takšna še dovolj hranljivih snovi ter ni obdelana s substancami za daljšo obstojnost. Naj bo šele zadnja izbira tista iz daljnih krajev. Izogibamo se uživanju predelane hrane slabe kakovosti, kruha, sladkorjev in mlečnih izdelkov, ker je znano, da zasluzijo – povečajo izločanje sluzi ter poslabšajo simptome prehlada. Opustimo kajenje ter preizkusimo, ali izvajanje lahkih vaj na svežem zraku, npr. jogijskih, olajša simptome. Že iz samostanskih časov je znana kura s potenjem, ki pomaga telesu, da se izločijo škodljive snovi. Še pred tem pa so poznali delovanje svežega ingverja, ki ogreje telo in posledično krepi imunski sistem. Naši zeliščarji priporočajo čaj iz domače lipe, bezgovih cvetov ali pa zeli materine dušice s kamiličnimi cvetovi.
Naravna odpornost organizma
Klasična medicina ne pozna zdravil za zdravljenje prehlada, temveč se uporabljajo antipiretiki in analgetiki zdravila, ki znake samo olajšajo – znižujejo vročino ter odpravljajo simptom glavobola ali drugih bolečin. Priporočajo tudi uporabo kapljic za nos, ki vsebujejo dekongestive – učinkovine, ki preprečijo otekanje sluznice in nastanek sluzi. Rabi kapljic, ki izločanje sluzi zavirajo, se izogibamo oziroma jih uporabljamo le kratek čas, saj vzdražena nosna sluznica sicer uplahne, vendar se lahko ob trajnejši uporabi izsuši, kar je še hujši problem kot nadležen nahod. Nahod in kihanje sta namreč pomembni obliki čiščenja, ki odstranjujeta viruse, bakterije ali dražeče snovi, zato jih je bolje spodbujati kakor ovirati.
V homeopatiji poznamo kar nekaj zdravil, ki spodbujajo naravno sposobnost organizma, da se prehlad odpravi. Aconitum se uporablja v zgodnji fazi, takoj ko oseba začuti, da se prehlad začenja – ob mrazenju in kihanju, ki se pojavi zaradi mrzlega vetra. Če gre oseba takoj, ko vzame aconitum, počivat, se prehlad ustavi že v začetni fazi. Kadar je že prepozno ali če zdravilo ne ustreza znakom bolezni, preidejo prvi simptomi prehlada v dodatne, na osnovi katerih poiščemo po pravilu podobnosti drugo zdravilo. Pri vodenem, pekočem izločku, ki se izboljša s toplimi pijačami, pomaga arsenicum, nux vomica pa pri prehladu, ki nastopi po prepihu, čez dan iz nosa teče, ponoči je zamašen, oseba pa je razdražljiva in pogosto pod stresom. Pri izmenoma tekočem izločku in zamašenem nosu, ki se spremeni v gost, rumenkasto zelen izmeček, predpišemo pulsatillo, ki je često muhasta in jokava.
Prehlad s hudimi napadi kihanja, z vodeno, bistro tekočino na začetku, ki preide v bel izloček, nato pa se nos zamaši ter oseba izgubi vonj in okus, olajša natrium muriaticum. Ob akutnem nahodu pri začetni okužbi z znaki gripe v soparnem vročem vremenu zaradi mraza, vlage ali vetra pomislimo na gelsemium, še posebno kadar je oseba izmučena in drgeta. Pri prehladu, ki mineva počasi, deluje dobro silicea, pri gostem, vlečljivem rumenkasto zelenem izločku, lahko tudi neprijetnega vonja, ter zamašenem nosu pa kalium bichromicum. Za nahod obstaja še veliko drugih homeopatskih zdravil. Podobnega – tistega, ki se ujema, tudi v novem letu predpišemo po starem na osnovi celotnih značilnosti osebe, in ne le po imenu bolezni.
