Rožmarin bi kaj lahko bil skrivni ključ za dolgo življenje in zdravje, trdijo znanstveniki, ki so bili presenečeni nad dejstvom, da v italijanskem mestecu Acciaroli v pokrajini Salerno živi 300 prebivalcev, starejših od 100 let. Glede na vse tam živeče je stoletnikov 20 odstotkov, kar je veliko več, kot znaša običajno povprečje. A ni jih presenetil zgolj velik odstotek prebivalcev častitljive starosti, pač pa tudi dejstvo, da je med njimi izjemno malo obolelih za alzheimerjevo boleznijo ter za druge oblike demence.
Kje tičijo razlogi
Raziskava o njihovih življenjskih navadah je pokazala, da je to najbrž posledica za to področje značilne mediteranske prehrane, velike količine gibanja ter tudi pogoste uporabe rožmarina v prehrani.
Rožmarin za spomin
Njegove vejice so v venčke pletli že Grki in Rimljani, saj so verjeli, da to spodbudno vpliva na spomin. V prid temu zelišču govorijo tudi številne sodobne raziskave. Dokazano namreč je, da ima izjemno pozitiven vpliv na spomin in koncentracijo, na živčni in krvožilni sistem ter da varuje pred nastankom krvnih strdkov in tako pred trombozo. Prav tako blaži krče in bolečine v mišicah, spodbuja rast last, če boste ob prebavnih motnjah grizljali njegov list, bo pregnal tudi prebavne motnje. Hkrati gre za močan antioksidant, ki zaviralno vpliva na raka dojk in črevesja. V kombinaciji s kurkumo se njegovo protirakavo delovanje še okrepi.
Zdravilna moč začimb
Začimbe v resnici pomagajo varovati zdravje. Z njimi lahko zmanjšamo količino s prehrano zaužite soli, prav tako imata kurkuma in čili močno antioksidativno moč ter ščitita pred prostimi radikali. A vendarle jim ne gre prepisovati čudežne moči, zlasti ker jih uporabljamo zgolj občasno ter v manjših količinah. Ne smemo pozabiti, da je v prehrani prebivalcev omenjenega italijanskega kraja tudi veliko omega tri maščob, ki so prav tako povezane z zdravjem krvnih žil in s tem z zaščito pred srčnimi boleznimi. Rožmarin torej najbrž ni v celoti zaslužen za njihovo dolgo življenje in zdravje, lahko pa seveda pri obojem pomaga.
Brez pretiravanja
Čeprav začimbe res oplemenitijo jedi in lahko pripomorejo k zdravju, z nekaterimi ni priporočljivo pretiravati, saj imajo v velikih količinah negativne učinke. Zlasti pekoče lahko poškodujejo sluznico želodca, debelega črevesa ter izzovejo zgago. Muškatni orešček, denimo, jedem zagotavlja posebno aromo, pretiravanje z njim pa lahko vodi celo do zastrupitve.
Če torej nameravate začimbe uporabljati v zdravilne namene in jih v tem primeru uživati večje količine, se je pred tem vsekakor primerno pozanimati o njihovemu delovanju ter se posvetovati z zdravnikom.
Taka pa je moč nekaterih najbolj priljubljenih.
Origano
Močan antioksidant, ki blaži glavobol in spodbuja prebavo. Njegova eterična olja, zlasti timol in karvakrol, delujejo protibakterijsko. Blagodejno vpliva tudi na dihalni sistem in na prebavne motnje ter glavobol.
Cimet
Cejlonski cimet uravnava količino sladkorja v krvi, vendar ga ne smete užiti preveč. Količina dnevno zaužitega naj ne bi presegla šestih gramov. Kitajski cimet po podatkih ameriškega združenja kemikov vsebuje 63-krat več kumarina kot cejlonski. Prav pretiran vnos kumarina lahko poškoduje jetra in ledvice.
Ingver
Obkladki iz ingverja lahko ublažijo bolečine ob artritisu in revmi. Osmina žličke ingverja v prahu blaži glavobole, primeren je tudi pri menstrualnih krčih ter pomaga pri alergijah.
Majaron
Pomaga pri uravnavanju ženskih spolnih hormonov ter glede na nekatere raziskave upočasnjuje širjenje celic raka dojke. Eterična olja majarona blažijo glavobol.
Rožmarin
Začeli smo z njim, pa z njim še končajmo. Z njim lahko začinite hrano, skuhate čaj, uporabljate tinkturo, tekoči ekstrakt, učinkovito je njegovo eterično olje, dnevna količina pa naj ne bi presegla od štiri do šest gramov suhe rastline.
Poleg prej omenjenih vplivov deluje diuretično, ni pa priporočljiv za osebe s čirom na želodcu in kronovo boleznijo. Tudi osebe, ki uživajo diuretike, naj bi se mu izogibale. Prav tako se ga v terapevtske namene odsvetuje mlajšim od 18 let, nosečnicam in doječim materam.
