Vas bolijo kolena? Vam je padla odpornost? Bi radi izgubili nekaj kilogramov? Trdo trenirate, a ne pridobite mišične mase? Na trgu obstaja vrsta prehranskih dopolnil, ki naj bi ponujala rešitev za vse to in še več. Za obrabljen hrustanec se priporoča glukozamin, za krepitev imunskega sistema ameriški slamnik, za hujšanje obstajajo izvlečki, ki naj bi pospeševali porabljanje kalorij, bodibilderji pa že dolgo goltajo beljakovinske šejke.
In kaj sploh so prehranska dopolnila? Kakor pravi uradna definicija, so to živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano in ne zdravijo ali preprečujejo bolezni. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil v obliki kapsul, pastil, tablet, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino in v kapalnih stekleničkah ter pripravljeni tako, da se jih lahko uživa v majhnih količinskih enotah. Prehranska dopolnila lahko poleg vitaminov in mineralov vsebujejo tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.
Kaj pravi statistika
Na slovenskem trgu obstaja več kot 4500 različnih prehranskih dopolnil, ki se prodajajo v živilskih trgovinah, lekarnah, specializiranih trgovinah, trgovinah s športno prehrano in po spletu. Ministrstvo za zdravje je leta 2010 izvedlo raziskavo o uporabi prehranskih dopolnil, v kateri je ugotovilo, da dve tretjini ljudi vesta, kaj so prehranska dopolnila, preostala tretjina pa ne ve oziroma se ji zdi, da ve. Najpogosteje uživamo med in druge čebelje pridelke, sledijo vitaminski in mineralni pripravki, maščobne kisline omega 3 in omega 6, probiotiki ter rastlinski izvlečki. Ženske v večji meri kot moški občasno uživajo probiotike, pogosteje pa uživajo tudi koencim Q10; moški pa v relativno večji meri uživajo rastlinske izvlečke in prehranska dopolnila za športnike. Dve petini anketirancev, ki uživajo prehranska dopolnila, počneta to predvsem pozimi, 29 odstotkov pa v vseh letnih časih enako. Skoraj tretjina prehranska dopolnila jemlje le po nekaj dni. Dobra petina jih jemlje stalno in dobra petina po nekaj tednov skupaj. Sedem desetin vprašanih uživa le po eno dopolnilo naenkrat.
Razlog za jemanje prehranskih dopolnil je najpogosteje zdravstveno stanje, sledijo priporočila sorodnikov, prijateljev in znancev pa tudi priporočila zdravnika ali farmacevta. Mediji igrajo pri tem manjšo, a še nezanemarljivo vlogo. Dobra polovica uporabnikov kupuje prehranska dopolnila v lekarnah, 29 odstotkov pa v živilskih trgovinah. Anketa je tudi pokazala, da tri četrtine uporabnikov zaznajo pozitivne učinke na zdravje, kar 89 odstotkov pa jih ni zaznalo nezaželenih stranskih učinkov. Šest desetin anketirancev verjame, da prehranska dopolnila lahko preprečujejo nastanek bolezni, 40 odstotkov pa, da lahko bolezen zdravijo; 64 odstotkov jih meni, da prehranska dopolnila lahko vplivajo na učinke zdravil.
Lahko so tudi škodljiva Ker so prehranska dopolnila namenjena občasnemu jemanju za odpravo pomanjkanja katere od snovi, ključnih za zdravje, je njihova vsebnost visoka, ob časovno ali količinsko neustreznem odmerjanju pa lahko celo škodljiva. Poglejmo primer izdelkov z rdečim kvasnim rižem, ki naj bi po zaslugi monakolina K pomagali pri težavah s holesterolom in visokim krvnim tlakom. Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je že pred leti opozorila na nevarnost kontaminacije s citrininom, za ledvice toksičnim mikotoksinom, ki ga proizvajajo nekateri sevi glive Monascus purpureus, ki se jo med drugim uporablja pri postopku pridobivanja rdečega kvasnega riža. Problematično je tudi pretirano uživanje energetskih napitkov, ki vsebujejo kofein, tavrin ali gvarano, saj lahko povzročajo srčno-žilne težave pa tudi vedenjske in nevrološke motnje. Med prehranska dopolnila s precej pogostim škodljivim učinkom spadajo tudi izdelki za hujšanje s sinefrinom, saj se je pokazalo, da vplivajo na delovanje srca in žilja, poškodujejo jetra, povzročijo pa lahko tudi hiperfosfatemijo ali nevrološke poškodbe. |
Nutrivigilanca
Ker se poraba prehranskih dopolnil povečuje, sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo za zdravje predstavila evropsko povezavo Nutrivigilanca, s katero bodo poleg običajnih priporočil in ozaveščanj o varnem uživanju dodatno prispevali k varnosti potrošnikov. Na NIJZ so vzpostavili sistem za sprejemanje in prepoznavanje mogočih škodljivih učinkov v povezavi s prehranskimi dopolnili v obliki vprašalnika (nijz.si/sl/nutrivigilanca), na njihovi spletni strani pa je tudi vrsta opozoril in priporočil glede uživanja.
Kot je opozorila dr. Urška Blaznik z NIJZ, lahko določeno živilo, hranilo ali snov v živilu kljub nadzoru povzroči neželene učinke. »To je toliko bolj verjetno pri tistih živilih, pri katerih so hranila oziroma snovi v bolj koncentrirani obliki, to pa velja prav za prehranska dopolnila. Ta se lahko uporabljajo za uravnavo prepoznanega pomanjkanja ali vzdrževanje zadostnega vnosa določenih hranil. Čezmeren vnos hranil v daljšem časovnem obdobju je lahko škodljiv, vodi v neželene učinke in je povezan s prehranskim vnosom prek prehranskih dopolnil ali obogatenih živil oziroma z njihovo kombinacijo.«
Ni vse zanič,
a tudi ni vse dobro
Martina Puc, vodja ekipe pretehtajte.si, se s prehranskimi dopolnili ukvarja že več kot 25 let, zdaj pa upravlja neodvisno bazo podatkov prehranskih dopolnil, ki so na slovenskem trgu: »Bazo smo vzpostavili ravno zaradi pomoči strokovnemu svetovanju. In za dobro strokovno svetovanje je treba upoštevati vse, kar pojeste. Zelo pomembno je ločevanje med dejstvi in mnenji. Najbolj manjka prav kritičnega pogleda: ni vse zanič, a tudi ni vse dobro. Nekateri pravijo, da prehranskih dopolnil ne potrebujemo. Mi se s tem ne strinjamo – prehranskih dopolnil ne potrebuješ, če ješ zdravo in uravnoteženo prehrano. Vemo pa, da takšne prehrane ne jemo vsi, zato potrebujemo pomoč. Izhodišče je vaša prehrana, ki jo primerjamo z idealno: kaj ste zaužili in česa niste, kaj bi potrebovali glede na svoj življenjski slog, česa vam manjka in kaj bi morali dodajati. Najbolj si škodimo z jemanjem informacij iz konteksta, denimo o svojem zdravstvenem stanju ali o nekem izdelku.«
Čudežne kapljice? Pri nas se spet pojavljajo oglasi za tako imenovani MMS (Miracle Mineral Solution) – čudežni mineral ali čudežne kapljice. Gre za raztopino natrijevega klorita (kemijsko NaClO2), ki se uporablja v industriji kot belilo oziroma močno oksidacijsko sredstvo. Že sama spojina je strupena, tako ob stiku s kožo ali ob zaužitju, previdnost pa je potrebna tudi ob mešanju s kislinami, saj se ob tem sprošča strupen plin. Izpuščanje v okolje je zelo strupeno za vodne organizme. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke je že 2010. pripravila opozorilo za javnost, saj je prodaja teh izdelkov v Sloveniji nezakonita. V razredčeni obliki (s citronsko kislino) pa natrijev klorit nekateri predstavljajo kot čudežni mineral. Na določenih spletnih straneh ga hvalijo kot »ubijalca vseh patogenov«, pri čemer brez zadržkov zapišejo, da če »pri uživanju opazite drisko ali če bruhate, to ni slab znak«, češ da gre za naravno čiščenje telesa. |
Ne nasedajte pavšalnim nasvetom
Zanimanje za prehranska dopolnila se spreminja s časom: nekaj časa je bil zelo priljubljen koencim Q10, potem betaglukan, koloidno srebro, železo, pravi Pučeva. »Kako veste, da nekaj potrebujete? V glavnem se ljudje odločajo po reklamah, ki jih prepričujejo, da nekaj potrebujejo. Druga stvar je, da ljudje mislijo, da čutijo, da nekaj potrebujejo. Tretja stvar pa so neke meritve, ki ti v nekaj minutah povedo, kaj je narobe s teboj. Pravi način je, da pogledaš, kaj ješ in kakšen je tvoj življenjski slog. Iz tega lahko ugotoviš, česa ti manjka.«
Martina Puc poudarja, da se je dobro posvetovati s prehranskim strokovnjakom ali lekarnarjem. Ne smemo se prehitro osredotočiti na izdelek: najprej moramo ugotoviti, ali sploh kaj potrebujemo, kaj potrebujemo in v kakšni količini, ter šele nato, kateri izdelek bi bil najboljši za nas: »Ljudje se prepogosto odločajo za prehranska dopolnila, ko je že nekaj narobe – mogoče pa bi že morali k zdravniku. Ne nasedajte pavšalnim nasvetom. Ljudje se toliko razlikujemo med sabo, da to pač ne gre. Treba je pogledati vsakega posameznika posebej.«
