Naš največji organ, za katerega moramo v zimski mesecih, ko je zrak suh in mrzel, še posebej skrbeti, bo na dolgi rok zagotovo izkazal hvaležnost za redno nego. Pri tej so odločilnega pomena kozmetični izdelki, med katerimi pa se vedno bolj uveljavlja trend doma proizvedenih sredstev. Začnemo lahko z naravnimi mili, za katere potrebujemo eno vrsto olja (olivno, palmovo, kokosovo) vodo in natrijev hidroksid (lugom).
»Milo nastane s kemično reakcijo med različnimi olji (olivno, palmovo, kokosovo …), vodo in natrijevim hidroksidom (lugom). Tej reakciji rečemo saponifikacija ali umiljenje. Ko kemična reakcija poteče do konca, v zmesi ne ostane nobene sledi po lugu. Stranski produkt saponifikacije je glicerin, ki je prisoten v vseh oljih in maščobah. Pri sobni temperaturi je glicerin precej prozorna, viskozna tekočina, ki nase veže vodo iz zraka. V kozmetičnih sredstvih pa na koži ohranja mehkobo in jo ščiti,« pove Nika Zor, ki se ukvarja z lastno proizvodnjo mil in dodaja, da so glicerinska mila še posebno primerna za otroke in ljudi z občutljivo kožo, vendar ga pri industrijsko izdelanem milu izločijo, saj je to izredno dragocena snov, ki jo dodajajo drugim kozmetičnim izdelkom, kot so kreme, te pa drago prodajo nam.
Zdravilne učinke ročno izdelanih mil bodo najbolj cenili ljudje s kroničnimi kožnimi boleznimi, kot so luskavica, različni ekcemi in tisti, ki imajo občutljivo kožo, nagnjeno k alergijam. V primerjavi z industrijskimi mili so rastlinska, ročno izdelana mila izredno blaga. »Večina mil, ki jih kupimo v supermarketih, sploh niso prava mila, ampak pralna sredstva. Za te pa je značilno, da kvarno delujejo na kožo, saj uničujejo naraven Ph kože. Industrijskim milom so dodani tudi derivati nafte, umetna barvila, konzervansi in parfumi, ki prikrijejo neprijeten vonj. Zato je po uporabi industrijskih mil naša koža vedno bolj suha in imamo občutek, da nam jo vleče skupaj,« pravi Nika Zor.
Prijazna tudi do okolja
Naravna mila pa niso prijazna le naši koži, temveč tudi okolju, saj naravne sestavine, ki se pri umivanju iztekajo v podtalnico, ne onesnažujejo okolja in vode, ki jo pijemo, tako kot ostali produkti. Poleg vsega naravna mila ne vsebujejo plastične embalaže, kot, recimo, tekoča mila, kupljena na policah supermarketov, ki pa so prav tako nevarna za naše okolje, pa tudi sama proizvodnja take embalaže ni nič kaj bolj okolju prijazna. Trdo milo večinoma zdrži tudi veliko dlje časa kot tekoče milo.
