Refleksoterapijo poznajo vse civilizacije, azijska, evropska, afriška in ameriška. Najstarejši zapisi so kitajski in segajo več kot pet tisoč let v preteklost, prve zapise v Evropi najdemo v 16. stoletju, knjiga na to temo pa je bila izdana v Leipzigu. Refleksoterapija je zaradi svoje učinkovitosti prisotna tudi v sodobnosti.
Lone Sorensen si je svetovno prepoznavnost in priznanja prislužila s svojimi pionirskimi pristopi; v tridesetletnem raziskovalnem delu je razvila obrazno refleksoterapijo, kjer spoznanja iz refleksoterapije stopal združuje z orientalsko medicino, akupunkturo, južnoameriškimi indijanskimi tehnikami (obrazna conska terapija) in nevrološko anatomijo. Poleg obrazne refleksoterapije Sorensensitem TM je s kombinacijo refleksoterapije stopal, obraza in rok ustvarila koncept temprana terapevtske metode, ki se uspešno uporablja pri rehabilitaciji otrok z možganskimi poškodbami. Njene inovativne metode in koncepte zdravljenja so leta 2000 odobrili v Državnem rehabilitacijskem centru za možganske poškodbe na Danskem.
Obrazna refleksoterapija Sorensensitem TM je terapevtska metoda, ki se z rokami izvaja na obrazu s pritiskom oziroma stimulacijo akupunkturnih točk oziroma obraznih con. Metoda je prijetna in neinvazivna, saj ne vsebuje nobenih toksičnih prvin. Njeno bistvo je, da se s pomočjo stimulacije določenih točk, ki so povezane z meridiani in živčnimi končiči, spodbudita centralni živčni sistem in pretok krvi.
 |
| Lone Sorensen je pionirka v refleksoterapiji. |
Obrazna refleksoterapija vpliva tako na mišično, skeletno in hormonsko kakor tudi na limfno in krvno sliko. Terapija vpliva na čustvena stanja, kot so depresija, strah, letargija, izgubljanje spomina in nespečnost. Na tretmaju se lahko z njeno pomočjo postavi tudi diagnoza, in sicer s pomočjo otipa depozitov na obrazu. Obstaja lestvica petih stopenj, ki poroča o neravnovesju v telesu oziroma posameznih telesnih organih.
Po možganski kapi
Obrazna refleksoterapija daje opazne rezultate, saj je na obrazu več kot petsto živčnih končičev, ki so povezani tudi z možgani. Metoda je učinkovita po možganski kapi, pri hendikepiranih otrocih (poškodbe pri porodu), pri diagnozi avtizma, pri downovem sindromu in drugih zdravstvenih težavah. Strokovnjakinja poudarja, da je do uspešnih rezultatov prišla tudi s pomočjo znanja refleksoterapije obraza južnoameriških Indijank iz Andov, in omenja, da poleg nje njihove metode uporablja še zdravnik Castillo Morales, ki ima z metodami plemen s severa Argentine izjemen uspeh. Morales je bil še mlad zdravnik, ko se je na delu v hribih od tamkajšnjega plemena naučil terapevtskih tehnik, izjemno učinkovitih pri otrocih, ki so ovirani in invalidni. Metodo poučuje in izvaja predvsem v Nemčiji.
Sorensenova meni, da ko se izboljšuje zdravstveno stanje hendikepiranega otroka, se izboljšuje počutje celotne družine. Staršem preda znanje certificirani terapevt, ki jih nauči izvajanja obrazne refleksoterapije in spremlja otrokov napredek. Mednarodni Inštitut za obrazno refleksoterapijo že od leta 1978 pomaga otrokom in mladostnikom pri najrazličnejših težavah: ko otrok ne more sedeti na mestu, ima učne težave, težave s koncentracijo in podobno. Predavateljica meni, da je trenutno v vseh državah po svetu, revnih in bogatih, položaj v družinah, ki imajo otroka s posebnimi potrebami, težak, saj imajo premalo podpore.
Strokovnjakinja deluje v šestindvajsetih državah in opaža, da se ljudje zatečejo k refleksoterapiji takrat, ko jim uradna medicina ne pomaga. To ne pomeni, da z njo ne sodeluje, nasprotno, njeni študentje po svetu delujejo v številnih medicinskih ustanovah. Graham Sluter iz Velike Britanije že dve leti dela pri projektu multiple skleroze in temprana terapije, v Varšavi na Poljskem deluje babica Ania Krauze, ki refleksoterapijo uporablja na nedonošenčkih in pri težavah z dojenjem, na področju paliativne nege pa deluje Yukako Iino v paliativnem centru v Tokiu na Japonskem. Raziskavo temprana terapije, ki jo je razvila Sorensenova, je leta 2000 plačala tudi danska vlada. Vse raziskave kažejo pozitivne učinke refleksoterapije na zdravje in počutje.
Strokovnjakinja se trenutno veliko zadržuje v Moskatu v Omanu, kjer gradijo kliniko za uporabo njenih metod, pri projektu pa sodelujejo ministrstva za izobraževanje, za socialo in za zdravje. Sorensonova si želi, da bi zdravstvene zavarovalnice po zgledu Danske in Nizozemske tudi drugod po Evropi krile stroške terapij refleksoterapije. Glede na uspešnost slovenskih refleksoterapevtov, med njimi tudi njene študentke Nataše Kos Križmančič, nas morda v prihodnosti čaka tudi to.
