Zajtrk za kralja, kosilo za kmeta, večerja za siromaka pravi star pregovor, ki slikovito kaže, kako bi se morali prehranjevati. Na žalost je še vedno preveč tistih, ki to počnejo v obrnjenem vrstnem redu, zajtrkujejo ne, za kosilo pojedo nekaj na hitro in si privoščijo obilno večerjo. Prav zato, pravijo prehranski strokovnjaki, imamo ljudje vse več težav, kot so zaprtje, napihnjenost in neurejena prebava, hitra izguba ali porast telesne teže, kronična utrujenost in lomljivi nohti ali lasje brez sijaja. Dodajajo, da se temu lahko izognemo, če prehranjevanje prilagodimo potrebam, pojemo vsaj pet manjših obrokov na dan (trije glavni obroki in dve malici) in organizem že zjutraj pripravimo na vse, kar ga čaka skozi dan.
Če bomo redno zajtrkovali, bomo preprečili prenajedanje čez dan, imeli uravnano raven sladkorja v krvi in zmanjšali tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Korist od rednega zajtrkovanja je v preprečevanju pridobivanja čezmerne telesne teže in v zmanjšani možnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni. Če si bomo uro potem, ko vstanemo, privoščili zdrav zajtrk, ki naj vsebuje mleko in mlečne izdelke, polnozrnati kruh in veliko sadja in zelenjave, bomo spodbudili metabolizem in preprečili, da bi se pri naslednjih obrokih prenajedali.
Več sadja in zelenjave, manj sladkarij
Nutricionisti svetujejo, naj bo (poletna) prehrana raznolika, sestavljena iz sezonskega sadja in zelenjave z vitamini in minerali ter vlakninami in kakovostnimi beljakovinami. Najbolje je, da poleti hrane ne cvremo, pečemo ali pražimo, temveč zaužijemo surovo, dušeno ali kuhano na pari. Kakovosten obrok si lahko pripravimo na žaru, poleg mesa na njem pečemo tudi zelenjavo, na primer bučke, jajčevce in papriko. Kakovostne beljakovine bomo dobili iz različnih vrst belega mesa, rib in drugih morskih sadežev. Priporočljivo je uživati stročnice (fižol, soja ali čičerka), jajca, manj mastno mleko in mlečne izdelke. Ne pozabimo na polnovredna žita in žitne izdelke, kot so temne in polnozrnate vrste kruha, integralni riž in testenine ter razne kaše. Poleti je koristno uživati manj slaščic, maščob in sladkorjev, svetujejo strokovnjaki. Organizem nam bo hvaležen, če bomo pojedli pet porcij sadja in zelenjave in eno porcijo belega mesa ali ribe na dan, pravijo nutricionisti in dodajajo, da se bomo s takšnim poletnim prehranjevanjem zlahka znebili tudi odvečnega kilograma ali dveh.
Sveže sadje in zelenjava sta najboljši izvor vitaminov in mineralov in vlaknin, ki jih naš organizem potrebuje za normalno delovanje. Ker je poleti teh živil na pretek, nimamo izgovora, da jih ne bi jedli več kot sicer. Hruške na primer uravnavajo prebavo, znižujejo krvni tlak in organizem očistijo težkih kovin ter ga napolnijo z minerali. Breskve osvežujejo, zmanjšujejo visoko telesno temperaturo, izboljšujejo prebavo in krepijo vezno tkivo. Poletja ni brez paradižnika, ki vsebuje veliko vitaminov skupine B, vitamin C in minerala kalij in cink, pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka in povečuje odpornost organizma. Tudi paprika je polna vitaminov C, A, B in E, ne pozabimo na korenček, za katerega so že naše babice govorile, da izboljšuje vid (predvsem zato, ker vsebuje veliko vitamina A), zaradi vsebnosti betakarotena poleti pomaga pri ustvarjanju pigmenta in pomaga varovati kožo pred nevarnimi sončnimi žarki.
Juhe in solate Poleti so za dobro počutje primerne najrazličnejše zelenjavne juhe, ki vsebujejo mnogo hranilnih snovi in tekočino. Zaradi zelenjave v njej dobimo veliko vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, ki blagodejno vplivajo na prebavo, poleg tega pa ravno prav topla juha telo shladi. Zelo okusne in zdravju koristne samostojne jedi so tudi solate. Če jim dodamo testenine, stročnice, belo meso, tuno ali sir, dobimo okusne in dobro sestavljene hladne jedi. |
