Vestni tekači se ne prestrašijo prav nobenega vremena. In prav je tako. Telesu je vseeno za dež, sneg in podobne ujme, telo hoče gibanje. Vseeno pa je presenetljivo, koliko tekačev se v žgoči poletni vročini vede neodgovorno. Redno gibanje nas pomaga ohranjati zdrave, a vendar je fino, da pameti ne pozabimo na domačem fotelju. V vročih dneh, ki prihajajo, ne pozabite, da je najbolje teči zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko sonce zaide.
Tekočina je bistvena
Voda, voda, voda. Veliko pijte pred vadbo, med njo in po njej. Če ste tekač na dolge proge, si izberite pot, kjer ne bo težko dolivati. Ne pozabite piti ni takrat, ko se boste ustavili. Zaradi vročine se boste obilno potili, zato morate izgubljeno nadomestiti, tudi z izotoničnimi pijačami, da dobite elektrolite.
Če boste v poletni vročini zmanjšali tempo, vam nihče ne bo zameril. Tudi telo potrebuje čas, da se prilagodi višjim temperaturam. Če v resnično vročih obdobjih »izgubite« kakšen tekaški dan, bo naslednje jutro sonce vseeno vzšlo. Ne pretiravajte.
Oblecite se vremenu primerno. Nadenite kaj, kar diha, oblačila, s katerih pot izpuhti. Bombaž je morda suhega prijetno nositi, prepotenega pa niti ne. Ne pozabite na kremo za sončenje!
Tek za zdravje
Če vsega tega ne boste pozabili, se lahko nadejate vseh pozitivnih učinkov rednega teka. Veliko raziskav je bilo narejenih o tem, kako tek vpliva na imunski sistem, predvsem na vnetje zgornjih dihalnih poti. Izsledki so vsekakor zanimivi. Ko so preučevali tri skupine posameznikov pet mesecev, in sicer elitne atlete, rekreativce in tiste, ki se niso ukvarjali s športom, so ugotovili, da med bolj statičnimi in zagretimi športniki ni veliko razlik, vsaj kar se vnetij zgornjih dihalnih poti tiče. Ko so začeli udeleženci raziskave kazati znake prehlada, torej izcedek iz nosu, vneto grlo, so šli strokovnjaki na lov za virusi, da bi odkrili vir bolezni. Jasnih odgovorov niso dobili, a so ugotovili, da je prehladov več med elitnimi športniki in tistimi, ki prav ničesar ne počnejo. Sklep: več vadbe ne prinese nujno več zdravja.
Raziskave so pokazale tudi, da tisti tekači, ki res zelo veliko tečejo, pogosteje trpijo zaradi vnetja zgornjih dihalnih poti. Zmerna vadba je torej očitno zelo zaželena, pretiravanje pa tako in tako, to vemo, ni pametno. In kaj sploh je bil za raziskovalce resen trening? Zanimivo, med »resne« tekače sodijo že tisti, ki pretečejo približno trideset kilometrov na teden.
