Razumimo, da je gibanje vse

Ne samo v nehvaležnem prepričanju, da so ocene merilo znanja in da prav vsi morajo imeti petice, temveč tudi v tem, da so odkloni vse prehitro pospremljeni z diagnozami motnje pozornosti. Je naravno za otroka, da že v prvem razredu mirno sedi v klopi in več ur sledi »predavanjem«? In kaj storiti, če ne sledi, če njegova pozornost bega? Je mar treba stati ob njem kot čuvaj, da ugotovi rezultat dvajsetih računov na listu? Ne. Raje ga pošljite ven. Aktivni otroci si prej in laže zapomnijo snov, laže sledijo pouku in imajo boljšo sposobnost koncentracije, poleg tega za šolsko delo porabijo manj časa kot drugi.

Če boste spodbujali otroke, da skačejo, se lovijo ali brcajo žogo, boste bistveno pripomogli k delovanju kognitivnih funkcij. Fizična aktivnost vpliva na zdravje možganov. No, zavedanje, da otroci laže mislijo, če se veliko gibajo, ni novo. Znano je, da se bolje odrežejo pri računanju in branju, če gredo prej na sprehod.

Dobra ura na dan

A raziskava, ki so jo lani opravili na ameriški univerzi v Illinoisu, je ponudila še več zanimivih rezultatov. K sodelovanju so povabili številne osem- in devetletnike. To starost so izbrali zato, ker so predvidevali, da imajo otroci ravno tedaj največ težav z urejanjem lastnih misli, vzdrževanjem koncentracije in ustvarjanjem primernega odziva na umske stimuluse. Raziskovalci so želeli ugotoviti, ali vadba vpliva na delovanje njihovih možganov. V kontrolni skupini je bilo 110 otrok, 110 pa jih je vsako popoldne preživljalo na univerzi, kjer so sodelovali pri strukturirani in organizirani t. i. divji otroški zabavi. Charles Hillman, profesor kineziologije, je izjavil: »Hoteli smo le, da se igrajo!« Vsak otrok je bil opremljen z merilnikom srčnega utripa in pedometrom. Igre, ki so se jih igrali, so izboljševale aerobično vzdržljivost in tudi osnovne motorične sposobnosti.

Dvema urama »divjanja« je sledil čas za umirjanje. Pokazalo se je, da so bili dekleta in fantje ves čas zmerno dejavni, in to kar 70 minut zdržema; na podlagi rezultatov pedometra so v tem času pretekli približno tri kilometre. Program je trajal vse šolsko leto. Po enem letu pa se je vseh 220 otrok vrnilo na univerzo in opravilo teste fizične kondicije in kognitivne naloge.

Manj kot polovica

Da bi dosegli koristi za zdravje in razvoj, bi se morali otroci in mladostniki po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) gibati vsaj eno uro na dan vse dni v tednu. Intenzivnost gibanja naj bi bila zmerna do intenzivna, kar pomeni, da se zadihajo, da po telesu občutijo toploto oziroma da se oznojijo, da se pospeši srčni utrip. Priporočljive so raznovrstne gibalne aktivnosti, ki naj vsaj dvakrat tedensko zajemajo tudi vaje, ki vplivajo na mišično moč, gibljivost ter na zdravje kosti. Novejše študije pa priporočajo celo še več aktivnosti na dan, in sicer za deklice z normalno težo 120 minut, za fante pa 150 minut. Telesna dejavnost naj bi zajemala 50 odstotkov aerobnih aktivnosti, 25 odstotkov vaj za krepitev mišic in 25 odstotkov vaj za gibljivost. Podatki za Slovenijo kažejo, da priporočilom o 60-minutni zmerni telesni dejavnosti vsaj pet ali vse dni v tednu sledi manj kot polovica slovenskih otrok in mladostnikov, starih od 11 do 15 let. Fantje so bolj telesno dejavni kot dekleta in 11-letniki bolj kot 15-letniki. V prostem času pa se več rekreirajo otroci in mladostniki iz višjih socialno-ekonomskih razredov kot tisti iz nižjih.

Več miganja

In kaj je pokazala raziskava? Jasno je, da so bili otroci, ki so vse leto vsako popoldne tekali, mnogo bolj gibčni kot kontrolna skupina. A še bolj zanimivo je to, da so otroci, ki so bili vsak dan zunaj in se dodobra preznojili in zadihali, boljši tudi v umskih spretnostih. Njihova pozornost je bila veliko bolj izostrena in glede na rezultate je bilo jasno, da so bili bolj sposobni izločiti nerelevantne informacije ter se osredotočiti na dano nalogo, posebno če so njeno izvedbo primerjali s poskusom z začetka raziskave. Ker niso vsi otroci iz skupine, ki je trenirala, vsak dan sodelovali pri vadbi, se je pokazalo, da so boljše rezultate dosegali tisti, ki so bili pri njej večkrat.

Seveda so imeli tudi otroci iz kontrolne skupine boljše rezultate kot na začetku raziskave, kar je pomenilo, da se možgani obojih razvijajo, a rezultati tistih, ki so se vsak dan podili za žogo, so bili še boljši. »Sporočilo je jasno,« je na predstavitvi rezultatov rekel dr. Hillman, »otroci preprosto morajo biti fizično aktivni. Naj šole ponudijo popoldanske aktivnosti! Za to ne potrebujete dragih rekvizitov in dodatnih stroškov, le človeka, ki jih bo spodbudil, da migajo.«

Če torej želite, da so vaši otroci boljši tako v matematiki kot slovenščini, ne potrebujejo več domačih nalog, temveč več žoge, trampolina in loparjev za badminton, lovljenja po igrišču in skrivalnic. In bodite iskreni, tudi vam ne bo škodilo.