O vzrokih in posledicah smo se pogovarjali s Tatjano Mrvič, dr. med., svetovalko iz službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana.
Katere viroze trenutno razsajajo po državi in kako jih prepoznamo sami?
V minulem tednu se je povečevalo število primerov gripe. Kot se kaže tudi na naši infekcijski kliniki, predvsem pri odraslih. Teže zbolevajo zlasti starostniki, ki nimajo vseh tipičnih znakov – bolečin v mišicah in vročine – imajo pa težave z dihanjem ali celo pljučnico. V populaciji otrok so šole ponekod prazne. Običajno sicer zadošča, da šolar preleži gripo doma in v nekaj dneh se stanje izboljša.
Kaj pa driska, tudi te je zdaj veliko?
Ta se lahko prav tako pojavlja pri gripi. Krožijo še norovirusi, ki včasih poleg driske povzročajo bruhanje, a kar zadeva ljubljansko regijo, za zdaj ni pretresljivih oziroma težavnih okužb, kot denimo na Gorenjskem, kjer se stanje sicer počasi že umirja. Zagotovo pa lahko pričakujemo, da se bodo posamezni izbruhi po državi še dogajali. Ko takšna okužba pride v določen kolektiv, vrtec ali šolo, se zelo hitro razširi. Zadostuje že izredno malo, nekaj deset virusov, da zboliš.
Ali je rizično že to, če smo v istem prostoru z obolelo osebo, denimo na razdalji dveh metrov?
Ne gre toliko za dihanje istega zraka, razen če človek v tistem trenutku bruha, bistvene so površine. Torej kljuke, računalniške tipkovnice, mize. Seveda k prenašanju pripomore tudi slaba higiena rok, zaradi katere lahko virus izjemno hitro zanese v prebavila.
Menda je do letošnjega vrhunca gripe še daleč?
Drži, število okužb se povečuje. Zdaj se gripa, ki običajno traja približno dva meseca, šele zares začenja. Lanska sezona je bila sploh problematična, ker je bila nenavadno dolga – od decembra pa vse do maja. Morate pa vedeti, da tudi gripa ni ena sama; krožijo tri vrste. V praksi to pomeni, da lahko človek, ki ni cepljen, v eni sezoni zboli za gripo tudi trikrat.
Kako na pojavnost obolenj vplivajo nizke temperature – ali viruse tudi uničujejo?
Prav nasprotno. Gripa ima običajno rada nižje temperature, okoli pet stopinj ali manj, ter določeno stopnjo vlage. Podobno velja za respiratorni sincicijski virus (RSV), ki zdaj še posebno razsaja med otroki.
Kdaj je treba k zdravniku?
Odvisno od populacije. Kadar je človek načeloma zdrav, a dobi jasne znake virusne okužbe – kašlja, smrka, se slabo počuti in ima vročino – naj ostane doma in se pozdravi. Kadar pa vse skupaj traja več kot tri dni s pridruženo visoko vročino in še katero bolečino ali hitrim, težkim dihanjem, je treba na zdravniški pregled. Kar zadeva rizično populacijo, majhne otroke, stare ljudi in kronične bolnike, pa se lahko že iz prehlada izcimi kaj resnejšega.
Ali glede na povedano lahko rečete, kdaj smeš prehlad preboleti stoje – brez negativnih posledic?
Takrat, ko zelo malo kašljaš, smrkaš in nimaš vročine, ampak zavedaj se, da si kužen. Nikoli ne veš, koga imaš pred seboj. Morda koga, ki bo zaradi tvojega navidezno nedolžnega pokašljevanja hudo zbolel. Prav zato pravim, če je le mogoče, tistih prvih nekaj dni, ko je prehlad izrazit, ostanimo doma. Pozneje v delovnih in drugih okoljih, kjer je več ljudi, pa prav tako pogosto umivajmo roke, uporabljajmo osvežilne robčke za dlani, ne kašljajmo vanje ter v ljudi. Vsak dotik površine potencialno širi viruse. Včasih zadostuje že, da se kdo popraska po nosu.
Koliko časa so virusi na površini živi?
Lahko tudi nekaj tednov. Virus gripe sicer ne, saj ponavadi izzveni že po 24 urah, a določeni drugi virusi so lahko živi po več dni – seveda pod določenimi pogoji. Tu pozivam predvsem starše majhnih otrok, naj jih v tem obdobju ne vodijo v zaprte javne prostore, denimo v nesrečne igralnice, kjer se otroci plazijo in razširjajo vse mogoče. Vedeti moramo, da je omenjeni RSV zelo nevaren za novorojenčke in dojenčke.
Kako se kot odrasel odgovoren človek še lahko izogneš bolezni?
Poleg ustrezne higiene in prehrane se moraš dovolj gibati na svežem zraku ter redno zračiti stanovanje. Večkrat na dan po pet minut.
Ko že omenjate svež zrak – v teh dneh vlada preplah pred prašnimi delci, ki naj bi ogrožali naše zdravje.
Prav zato je treba zračiti takrat, ko je to mogoče oziroma priporočljivo. Običajno je največ prašnih delcev zvečer, zgodaj zjutraj pred prometnim vrvežem pa manj.
