Razjede pokaže gastroskopija

To pomeni, da je dobro prekrvljen, da je sluznica dobra in se je sposobna braniti proti agresivnemu delovanju solne kisline in vseh toksinov, virusov, bakterij. V normalnih fizioloških razmerah nastaja v želodcu zaščitna sluz, ki varuje želodčno sluznico pred lastno solno kislino in vsebuje nekoliko encimov za razgradnjo hrane ter veliko zaščitnih molekul prostaglandinov. Med solno kislino in zaščitno plastjo želodčne sluznice obstaja ravnotežje, sicer bi solna kislina poškodovala membrane celice želodčne sluznice in bi nastale razjede. To se zgodi, kadar agresivni dejavniki prevladujejo nad obrambo želodčne sluznice.

»Med zunanjimi agresivnimi dejavniki sta na prvem mestu bakterija Helicobacter pylori in stres, velik dejavnik so zdravila, toksini, kava, močne začimbe, poškodbe. Med notranje dejavnike prištevamo predvsem slabšo prekrvitev želodčne sluznice v hudih bolezenskih stanjih. Takrat telo zmanjša prekrvitev zlasti v prebavilih. Prav tako se močno zmanjša prekrvitev želodčne sluznice ali se zmanjša izločanje zaščitne sluzi v starosti in seveda med vsemi obolenji, ki okvarjajo kapilare, ki prehranjujejo želodčno sluznico, kot so sladkorna bolezen, odpoved srca, sklerotično spremenjeno ožilje,« pojasni Tatjana Puc Kous, dr. med., gastroenterologinja.

Izraz našega nezavednega

»Pri prebavilih je treba poudariti, da so izraz našega nezavednega,« pove Tatjana Puc Kous. »Sodobnemu človeku, ki stalno hiti in je v čustvenih stiskah, preobremenjen z informacijami, se notranje neravnovesje kaže na prebavilih. Imel bo težave, izvidi bodo v mejah normale. Funkcionalne motnje prebavil dolgoročno vodijo v organske okvare. Stres je alarm za telo, tako da odreagira z večjim izločanjem stresnih hormonov, ki pospešijo frekvenco srca, dvignejo krvni tlak in krvni sladkor, poviša se raven adrenalina, kortikosteroidov. Vsi vplivajo na sluznico prebavil, da se skrčijo žile in poslabša prekrvitev. Od teh je želodec najbolj na udaru, zaradi stalno prisotne solne kisline. Poudariti je treba, da ni samo rastoči stres vzrok obolenj, temveč opažamo, da močno pada higiena rok in je vse več okužb zaradi umazanih rok,« je jasna Tatjana Puc Kous.

Znaki

Sogovornica pove, da so bolečine najpogostejši znak obolenja želodca in dvanajstnika. »Ponavadi se pojavijo v predelu žličke ali ob popku. Lahko sevajo tudi nazaj v hrbet in pod oba rebrna loka, vendar lahko te povzročajo tudi žolčni kamni in težave s trebušno slinavko. Možne so takoj ali uro po obroku, kar kaže bolj na želodčne težave. Težave dvanajstnika se izražajo kasneje ali ponoči. Vsak simptom, ki nas zbuja iz sna, je treba jemati resno in obiskati zdravnika. Drug pogost znak je bruhanje zaužite hrane. Pobruhavanje sline sluzi je bolj znak refluksa in motnje zapiranja kardije prehoda iz požiralnika v želodec. Kadar izbruhamo zaužito hrano zgodaj ali tudi čez več ur, je treba preiskati želodec. Bolečina je lahko različna, manj značilni so krči, razen pred bruhanjem. Krvavitev iz želodčnih razjed ali razjed dvanajstnika se lahko kaže kot bruhanje kavni usedlini podobne vsebine želodca in črno smolasto blato, ki ga imenujemo melena. Pojavi se, ko razjeda sega tako globoko v steno želodca, da predre večjo žilo, ali je v želodcu veliko površinskih erozij, prask, ki samo rosijo krvavo, kar pogosto vidimo po aspirinu. Krvavitev še vedno opazujemo, kljub dobrim zdravilom za zaščito želodčne sluznice, predvsem pri starejših in pri osebah, ki nimajo opozorilne bolečine in opazijo šele znake krvavitve. Predrtje ali perforacija razjede je redek zaplet, vendar smrtno nevaren; bolniki dobijo nenadno hudo bolečino v zgornjem delu trebuha in so ob tem splošno prizadeti, febrilni in potreben je čimprejšnji kirurški poseg s prešitjem.«

Opazovanje simptomov, 
ne branje interneta in knjig

Sogovornica opozarja, da se je treba opazovati in prisluhniti telesu namesto brskati po spletnih forumih, ker ni tipičnih znakov, po katerih bi lahko ločili, katero vrsto težav s prebavili imamo, ne moremo ločiti, ali imamo razjedo, nekateri nimajo opozorilnih znakov. »Za težave s prebavili je značilno, da so neprimerljive. Ljudje jih doživljamo različno in smo različno dovzetni za bolečine in naša percepcija ter razlaga enakih simptomov sta popolnoma različni.«

Kdaj k zdravniku?

Če ugotovimo, katera hrana slabša simptome, kako vpliva na težave stres ali nam določena zdravila povzročajo bolečine oziroma poslabšajo simptome, je pametno uvesti lahko dieto, se sprostiti, poskusimo lahko tudi z zdravili za zmanjševanje želodčne kisline, ki jih kupimo v lekarni. Če se težave ne izboljšujejo v tednu dni ali če se pojavljajo nočne bolečine, znaki krvavitve, je treba poiskati pomoč pri osebnem zdravniku. »Imamo učinkovita zdravila za zmanjšanje izločanja želodčne kisline, lahko dodamo še zdravila za sproščanje želodčne stene, opraviti je treba gastroskopijo ter ultrazvok trebuha, da izključimo druga obolenja. Kadar imajo bolniki kljub terapiji, dieti in zdravilom za zmanjšanje izločanje kisline veliko težav, opravimo dodatne preiskave. S 24-urno pH metrijo izmerimo kislost v želodcu. Ker je vzrok razjedam želodca in dvanajstnika v skoraj 90-odstotkih okužba z bakterijo Helicobacter pylori, predpišemo za teden dni antibiotično terapijo. Ozdravitev je skoraj stoodstotna. Zdraviti je treba tudi druge kronične bolezni in seveda notranji nemir in čustvene stiske,« pove Tatjana Puc Kous.