Rastlina nesmrtnosti zlasti koristi koži

O aloji veliko vesta doc. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm,, in doc. dr. Damjan Janeš, mag. farm., s katedre za farmacevtsko biologijo na fakulteti za farmacijo v Ljubljani, ki se s farmakognozijo, vedo o zdravilnih rastlinah in zdravilih rastlinskega izvora, ukvarjata tako pedagoško kot raziskovalno. Pojasnila sta, da je aloja vir dveh drog (droga je surovina rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora za izdelavo zdravilnih pripravkov) s popolnoma različnima učinkoma: alojine smole in alojinega gela. Alojina smola je črna svetleča se snov, ki jo pridobivamo z zgoščevanjem tekočine, ki se izceja iz žleznih kanalov na robu lista. Čeprav po sestavi ni smola, ji tako pravimo zaradi njenega videza. »Vsebuje antrakinonske glikozide in deluje kot močno odvajalo. Pripravki z alojinimi antrakinoni so zdravila,« poudari dr. Kočevar Glavačeva.

Alojin gel najdemo v sredici lista. »Ko ga izoliramo, se utekočini, zato govorimo o alojinem soku. Vsebuje veliko vode, polisaharide (sluzi), salicilate, minerale (kalcij, natrij, kalij, mangan, železo, selen, cink in magnezij), flavonoide in encime, med katerimi sta pomembna bradikininaza, ki sodeluje v procesih zaviranja vnetja, in tirozinaza, ki preprečuje nastanek pigmenta in vpliva na posvetlitev kože. Kakšni so dejanski učinki delovanja omenjenih encimov, pa še vedno ne vemo zanesljivo.« Zaradi teh snovi je alojin gel pogosto sestavina kozmetičnih izdelkov. Velja omeniti, da ne varuje pred UV-žarki, je pa odlično sredstvo za umiritev kože po sončenju, depilaciji, pilingu. V kliničnih raziskavah v tujini so dokazali, nadaljuje dr. Janeš, da alojin gel pospešuje celjenje ran, deluje protivnetno in antiseptično, zato ga uporabljamo pri opeklinah in razdraženi koži. Pozitivne učinke so dokazali tudi pri luskavici in seboreičnem dermatitisu, saj zmanjša luščenje kože in srbečico, ter pri vnetnih spremembah v prebavilih, kot sta ulcerozni kolitis in želodčna razjeda. »V neki klinični raziskavi, v katero je bilo vključenih pet bolnikov, je alojin gel znižal koncentracijo glukoze v krvi. Domnevajo, da je za to odgovoren vodotopni glukomanan, vendar je zaradi premajhnega števila sodelujočih relevantnost teh rezultatov za zdaj vprašljiva.« Sogovornika ugotavljata, da aloji velikokrat pripisujejo zaščitno vlogo pred razvojem ali napredovanjem raka in pozitiven vpliv na delovanje imunskega sistema, »vendar za to nimamo trdnih kliničnih dokazov. Protitumorno in imunomodulatorno delovanje nista znanstveno dokazani.«

Tudi z rastlinami previdno

Zadnja leta smo priče splošnemu trendu porasta priljubljenosti zdravilnih rastlin, vendar se moramo zavedati, poudarjata sogovornika, da imajo lahko tudi rastline resne neželene učinke in da so učinkovite samo, če upoštevamo priporočene odmerke in čas zdravljenja. Tega ne smemo pozabiti niti pri aloji. Uživanje droge (alojinega gela, predvsem pa smole) strokovnjaki odsvetujejo nosečnicam in doječim materam ter srčnim in ledvičnim bolnikom, saj se lahko pojavi medsebojno delovanje s številnimi zdravili: srčnimi glikozidi, antiaritmiki, tiazidnimi diuretiki, antihiperglikemiki, steroidi nadledvične žleze in pripravki iz sladkega korena. Če torej spadate v katero od zgoraj omenjenih skupin ali jemljete našteta zdravila, se pred nakupom pripravkov iz aloje posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. »Zlasti je treba opozoriti na alojino smolo, saj ima izjemno močan odvajalni učinek, zato njeno uporabo opuščamo. Daljše uživanje ali previsoki odmerki povzročajo hudo draženje prebavil z močno drisko, ki lahko vodi v izgubo mineralov, motnje srčnega ritma in krvavitve iz prebavil,« opisuje dr. Damjan Janeš.

Če sok aloje izdelujemo doma, moramo paziti, da ne vsebuje dražečih antrakinonov, izpostavlja dr. Nina Kočevar Glavač. »To dosežemo tako, da previdno odrežemo robne dele listov, ki vsebujejo žleze z antrakinonskimi derivati. Za to je potrebno kar nekaj izkušenj, zato je bolj varno, da tovrstne izdelke kupimo v lekarni ali specializirani trgovini.« Pri nas alojo prodajajo v vrtnih centrih, vendar se moramo zavedati, da je to rastlina sušnih in vročih predelov, zato ji v naših podnebnih razmerah težko zagotovimo optimalne razmere za rast. Zaradi tega lahko domnevamo, da pri nas vzgojena aloja nima enake sestave učinkovin kot divje rastoča, razmišljata poznavalca. In še zanimivost: količina zdravilnih učinkovin se spreminja s starostjo rastline – navadno jih imajo mlajše rastline manj.