Nelagodje in občutek krivde zaradi zavrnitve sta pri večini toliko močna, da bi se raje zlagali ali naredili kaj slabega, kot nekomu naravnost rekli – ne, trdijo znanstveniki s kanadske univerze Waterloo v Ontariu. Vodilna avtorica študije dr. Vanessa Bohns je s kolegi opravila vrsto socioloških eksperimentov, v katerih so odkrili, da mnogi ljudje raje zakrivijo kaj nezakonitega in se vdajo vandalizmu, da se le ognejo zavrnitvi drugega; rezultate študije so objavili v publikaciji Personality in Social Psychology.
V prvem poskusu je sodelovalo 52 študentov, ki so morali oceniti, h koliko ljudem bodo morali pristopiti, da bi našli tri, ki bi podpisali formular in lažno trdili, da jim je študent predstavil neki novi tečaj. Študentje so menili, da bodo morali ogovoriti povprečno 8,47 ljudi, da bi našli na laganje pripravljeno trojico, a so cilj dosegli prej: vprašali so polovico manj, kot so pričakovali, in sicer 4,39. Več kot 90 odstotkov študentov je torej podcenjevalo lahkoto, s katero so vplivali na etično vedenje posameznikov, trdijo znanstveniki.
Za všečnost smo pripravljeni tudi krasti
V drugem eksperimentu je 25 študentov moralo oceniti, koliko ljudi na ulici bodo morali vprašati, naj gredo v knjižnico in s peresom v katero koli knjigo vpišejo besedo kumarica, preden bodo v to privolili trije. Študentje so se spet precej zmotili: domnevali so, da bodo morali, preden bodo našli pripravljene tri, vprašati 11 ljudi, a jim je uspelo prej (4,7).
Drugi poskusi so vključevali kupovanje alkohola za mladoletne, nezakonito nalaganje filma s spleta in podobno, študija pa dokazuje, da je na ljudi precej lahko vplivati, če jih pripeljemo v družbeno neugodno situacijo, v kateri bodo raje izpolnili nemoralne zahteve, kot rekli ne. Večina najpogosteje privoli, ker je prepričana, da bodo tako pomagali oziroma menijo, da bodo zato drugim všeč, so pojasnili znanstveniki.
