Raziskave so pokazale, da lahko prisotnost psa znižuje krvni tlak in srčni utrip človeka. Tako lahko dotikanje psa pomirja človeka in zmanjšuje fizično bolečino ter psihično nelagodje. Terapija s psom vpliva na telesni, mentalni, socialni in kognitivni vidik ter tudi na govor in komunikacijo.
Zato je povpraševanje po terapiji s psi vedno večje, prostovoljcev, ki s svojimi ljubljenčki pomagajo bolnikom, osamljenim, otrokom, starostnikom, invalidnim osebam in vsem, ki se v življenju srečujejo s kakršno koli omejitvijo ali posebno potrebo, pa prav tako. Že dobro leto deluje Zavod PET, ki je zasebni zavod in deluje z namenom dvigovanja kakovosti življenja posameznika s posredovanjem ob pomoči psa. Zavod PET je dobrodelna, neprofitna in samostojna organizacija, vanjo pa je vključenih 13 terapevtskih parov. »Ker je povpraševanja vedno več, se zavzemamo, da bi imeli terapevtskih parov še več, želimo si tudi več sodelovanja s stroko. Med našimi prioritetami pa je tudi ozaveščanje javnosti, saj imajo pred terapijo s psi nekateri še vedno zadržke,« je ob predstavitvi dela Zavoda PET povedala direktorica Valentina Horvat Kokalj. Horvat Kokaljeva je še poudarila, da je njihov namen tudi promovirati prostovoljno delo ter s tem »vzgajati družbo«.
Pse podpira tudi stroka
Terapije s psi vedno bolj zagovarja in podpira tudi medicinska stroka. Obisk terapevtskega para med drugim pripomore k izboljšanju motoričnih sposobnosti, zmanjševanju anksioznosti, povečanju pozornosti, izboljšanju izražanja čustev in povečanju samospoštovanja ter samovrednotenja. Terapije s psi izboljšujejo tudi socialne spretnosti, izboljšujejo pozornost, spomin, branje in razumevanje besedila ter sposobnost reševanja problemov.
»Tako kot nakazujejo različne študije, tudi pri naših bolnikih opažava, da stik s psom poveča motivacijo za vključevanje v terapevtski program, bolnikom pomaga pri osredinjanju na aktivnost in podaljšuje njihovo pozornost. Prav tako stik s psom izboljšuje družbeno interakcijo. Bolniki, ki so vključeni v program, med seboj lažje navežejo pogovor, pogovor pa se razvije tudi med bolniki in vodnico ter s psom, saj med samo terapijo bolnik psa ogovarja ter izgovarja povelja. Starejše osebe težje navezujejo nove stike in se izogibajo dotikov z drugimi. Dotik mehkega in toplega kožuha pa prinaša občutek sprejetosti, notranje umirjenosti, prijetnosti in nežnosti,« o terapiji s psi pravita delovni terapevtki Psihiatrične bolnišnice Idrija Mojca Vidma in Nataša Lapajne.
 |
| Nina in Avša |
Avša otroka postavila na noge
»Da se kot prostovoljka vključim v terapijo s psom, sem se odločila, ker sem želela deliti ljubezen psa z drugimi ljudmi. Želim si, da Avša prinaša srečo drugim, kot jo tudi meni,« nam je povedala Nina, lastnice Avše, s katero že pet let sodelujeta kot terapevtski par. V tem času sta doživeli ogromno lepih trenutkov in s svojo toplino pomagali številnim. »Najbolj se mi je v spomin vtisnil 11-letni Miha, ki sva ga spoznali na nevrološkem oddelku pediatrične klinike. Njegova psihična stiska se je izkazovala s tem, da so mu odpovedale noge in je bil na vozičku. Ob najinem popoldanskem obisku se je kot velik ljubitelj psov razživel, in ko sem mu predlagala, da naju pospremi do izhoda – pri tem sem mislila, da bo šel z vozičkom – je prijel Avšin povodec, vstal z vozička in shodil. To je bilo res nepozabno,« pripoveduje Nina in dodaja, da tudi na začetku bolj zadržani otroci kasneje vedno pristopijo h kosmatincem. »Seveda pa se pri našem delu srečujemo tudi z žalostnimi trenutki. Eden takih se mi je zgodil ravno v torek, ko je deklica, s katero smo se družili osem mesecev izgubila svoj boj,« pove Nina.
Pitbulka za vpijanje solz
»Moje pitbulmastifke se vsi bojijo, ona pa se boji njih, zato najbrž ne bi bila primerna za tako delo, kot ga izvajajo v Zavodu PET,« pravi Ana Marija Mitič, podpornica zavoda. »Sicer pa je to zelo umirjen pes, ki ne mara akcije. Dvomim, da bi bila primerna za otroke, ki bi od nje pričakovali dolge sprehode, saj bi se jim verjetno uprla. Je pa Alexi z najmlajšim v naši družini, mojim nečakom, izjemno potrpežljiva. Skupaj se sprehajata, skupaj gledata kamenčke, skupaj jesta sladoled in se imata zelo dobro. Bo že držalo, da psi gredo vštric z ljudmi,« pravi Ana Marija in dodaja, da je sama v družbi psa težko slabe volje.
 |
| Ana Marija Mitič |
»Če pa človek potoči kakšno solzico, je pasja dlaka nekaj najlepšega za vpijanje. Ni ga plišastega medvedka, ki bi nadomestil objem pitbulmastifke,« še pove Ana Marija Mitič.
Med podpornicami zavoda je tudi Jadranka Juras, ki pravi, da zavod poleg vseh očitnih razlogov podpira tudi zato, ker zagovarjajo obojestransko spoštovanje človeka in psa. Jurasova z živalmi živi že od svojega rojstva in brez njih ni minil niti en njen dan. »Nihče me ni toliko naučil, kot so me živali,« pravi Jadranka.
