Vsaka sprememba zahteva prilagoditev, in tudi prehod iz počitniškega ritma v šolskega je pomembna prelomnica za otroke in starše. Nelagodje in negotovost ob pričakovanju prvega septembra sta povsem upravičena, starši naj zato najmlajšim na začetku šolskega leta namenijo več pozornosti in posluha.
»Predvsem je prehod iz vrtca v šolo poln pričakovanj in strahu obenem,« pojasnjuje dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije. »Prvi šolski dnevi so praviloma bolj stresni in hkrati vznemirljivi, za starejše otroke, ki že vedo, kaj lahko pričakujejo, pa je prehod načeloma lažji.« Kot meni mag. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., morajo otroci sproščeno preživeti preostanek počitnic, obenem pa je koristno, da nekaj dni pred začetkom pouka namenijo pripravam na šolo: »Pripravijo si lahko svoj prostor za učenje, pospravijo še morebitne preostanke stvari od prejšnjega šolskega leta … Predvsem je za prvošolčke pomembno, da skupaj s starši pripravijo vse stvari, ki jih bodo v šoli potrebovali, da zavijejo zvezke, izberejo športno opremo, torbo, skupaj pripravijo prostor za šolsko delo doma. Prvi šolski dan naj bo slovesen – družine naj načrtujejo kakšno prijetno aktivnost, boljše kosilo ali tortico. Prvi šolski dan naj bo prijetna izkušnja – ta jih bo spremljala vse življenje.«
Prvošolčki se na spremembo okolja odzivajo različno, ugotavlja mag. Hudoklinova: »Nekateri nimajo nobenih težav, pri drugih pa se lahko stiska odraža s povečanim strahom odhajanja v šolo, več je joka, razdražljivosti … V tem prehodnem obdobju, dokler se ne navadijo na šolo, potrebujejo več dodatne spodbude in zagotovil, da bo vse v redu. Nekateri potrebujejo več cartanja, da lahko pridobijo občutek varnosti in kontrole v šolski situaciji. Kako bo prenesel spremembo, je odvisno od več dejavnikov – od otrokovega značaja, naravnanosti staršev do šole, učiteljic, ki ga pričakajo v šoli, do nove skupine, katere del je postal, lahko tudi od same šolske stavbe … Dejavnikov je več in se prepletajo.« Dr. Poljak Lukekova ocenjuje, da se lahko otroci na spremembe prilagodijo tudi hitreje, kakor pričakujejo starši, a to še ne pomeni, da ne doživljajo strahu: »Žalost zaradi pogrešanja, jeza zaradi novih pravil, sram zaradi izpostavljenosti. Vsa ta čustva so normalen spremljevalec prehoda v novo obdobje, vsak otrok potrebuje določen čas, da se v novi situaciji znajde in obvladuje svoje razpoloženje. Vznemirjenje ali pa celo stiska sta tako zdrav odziv otroka na novo okolje, vendar morata s časom izzveneti.« Več pozornosti ob začetku leta posvetimo tudi starejšemu otroku, svetuje mag. Hudoklinova: »Pri starejših otrocih je lahko začetni mesec prehodno obdobje, v katerem se morajo znova navaditi na šolski urnik, na zgodnejše vstajanje. Otroci se različno hitro prilagajajo na takšne spremembe in s tem ni nič narobe – naša pričakovanja moramo prilagoditi temu, da nekateri morda potrebujejo več časa.«
Družina na preizkušnji
In če se pojavijo ovire? Starši naj poskušajo ugotoviti, katero čustvo otroka tako zaposluje, da ne zmore slediti novemu ritmu in se prepustiti svoji radovednosti, poudarja dr. Poljak Lukekova: »Otroka pri tem ne smemo prepričevati, da je njegovo čustvo pretirano ali celo nepravilno, ampak najti njemu primerno razlago za stisko. Starši morajo razumeti, da otroški strah ni neprimeren, ampak je le posledica okoliščin, ki si jih otrok razlaga kot nevarne. Ko se starši pomirijo, da z njihovim otrokom ni nič narobe in s tem obvladajo svoj strah, postanejo samozavestnejši in s tem tudi učinkovitejši v tolaženju in spodbujanju. Iz terapevtske prakse ugotavljam, da staršem pri prehodu otroka v šolo najbolj pomaga, če priznajo, da ta prehod pomeni pomembno spremembo tudi za njih.«
Ko otrok prestopi šolski prag, se vsa družina znajde na preizkušnji. Starši imajo takrat pomembno nalogo, da pri otroku postopoma prepoznavajo in spodbujajo samostojnost, ustvarjalnost, odgovornost, zaupanje. »In starši imajo nemalokrat težavo, ko morajo otroku dopustiti, da preizkuša svoje meje in samostojnost na drugačen način,« ugotavlja dr. Poljak Lukekova. »Tudi ko je otrok že v šoli, se odnos med starši in otroci spremeni, ko se počitnice končajo in je treba spet vzpostaviti ostra pravila in višja pričakovanja. Starši znova postanejo tisti, ki zahtevajo, nadzorujejo in preverjajo, pri tem pa je manj časa in priložnosti za sproščeno druženje, ki ga dopušča počitniški čas.«
Sprememba vedenja
Pred bodočimi cicibančki so torej pomembne spremembe, zato naj starši uperijo vse moči v prihodnje obdobje – starši so namreč ob otrokovem vstopu v šolo še bolj zaskrbljeni kot prvošolčki sami, to skrb pa pogosto negativno občutijo prav otroci, ocenjuje mag. Hudoklinova: »Pri starejših šolarjih starši večkrat pričakujejo, da bodo otroci hitro preklopili na nov ritem, in ker se to ne zgodi, se v družini hitro pojavijo konflikti, povezani s šolskim delom. Nekateri starši se sami preveč angažirajo pri otrokovih obveznostih in tako nehote prevzemajo odgovornost.«
Na morebitno stisko pri otroku pogosto opozarjajo spremembe v vedenju izbruhi, odpor, kljubovanje, razdražljivost; lahko se pojavijo pasivnost, pogostejši jok ali težave s spanjem: to so znaki, da se otrok spopada z dogajanjem, ki mu ni kos, poudarja mag. Hudoklinova: »Takrat moramo najprej ugotoviti, kaj je v ozadju stiske, potem pa mu težave pomagamo rešiti. Večkrat je treba pri tem poiskati zunanjo pomoč – v šoli ali drugih institucijah. Če je imel otrok težave že v preteklem letu, je prav, da skupaj z njim pravočasno izdelamo načrt, kako se bo lotil novega šolskega leta.« A ne glede na stres, ki otroke in starše morda čaka ob začetku šolskega leta, ne pozabimo, da so pred nami še zadnji dnevi počitnic, med katerimi si lahko ustvarimo čudovite spomine, sklene dr. Poljak Lukekova: »Pa naj bo to ob reševanju nalog ali ob skakanju v morje!«
