In prve so 
seksale – ribe

Ljudje obožujemo seks. A kdo oziroma – bolje rečeno – kaj je seksalo prvo na svetu? Paleontologi so ugotovili, da so za prvi spolni odnos poskrbele praribe oklepnjače, imenovane placodermi, ki so pred 385 milijoni let živele v jezerih današnje Škotske, pa tudi Estonije in Kitajske. Pri samcih vrste Microbrachius dicki so se namreč razvile koščene zunanje genitalije, s katerimi so v samico lahko prenesli svoje seme. Pri samicah pa so nastale drobne kosti, ki so se med parjenjem priklenile na moški spolni organ.

Prvi spolni odnos

Gre za pomembno odkritje na področju evolucijske zgodovine spolnega razmnoževanja, poudarja John Long, profesor paleontologije na avstralski Univerzi Flinders in vodja raziskave, objavljene v priznani strokovni reviji Nature. Znanstveniki so bili dolgo prepričani, da se je prvi spolni odnos zgodil šele na kopnem, in to precej pozneje, kot so ugotovili zdaj.

»Placodermi so nekoč veljali za razred vretenčarjev, ki je zavil v slepo ulico, toda nove študije kažejo, da ima človeška evolucija korenine prav pri njih in da so se številne telesne značilnosti, ki jih imamo tudi ljudje, kot so čeljusti, zobje in parne okončine, razvile prav v tem razredu rib,« pravi prof. Long.

»In, kakor kaže, so nam dali tudi intimno dejanje spolnega odnosa,« pove Lang in hkrati šaljivo dodaja, da njihov spolni odnos ni bil videti nič kaj seksi, ampak bolj kot plesanje četvorke. Samec in samica se zaradi oblike spolovil nista mogla pariti v misijonarskem položaju, ampak z bokom ob boku. No, da ne bi bilo vse skupaj videti preveč robato, sta se ribici, veliki kakih osem centimetrov, držali za »roke« oziroma koščene plavutke.

»Male roke«

Profesor Long se je do spoznanja, čemu so služile drobne kosti na spodnjem delu trebuha, dokopal, ko je proučeval fosilne ostanke iz zbirke tehniške univerze v estonskem Talinu. Pozneje so se mu pri raziskavah pridružili še strokovnjaki iz Avstralije, Estonije, Britanije, Švedske in Kitajske, ki so proučevali fosilne ostanke placodermov z drugih koncev sveta. Paleontologi so se pred tem že več stoletij spraševali, zakaj so ribe vrste Microbrachius, kar pomeni »male roke«, imele drobne okončine.

Znanstveniki domnevajo, da se prvi spolni odnosi niso obdržali, saj so se ribe vrnile k drstenju, se pravi oplojevanju jajčec zunaj telesa. Spolni odnosi so se znova pojavili šele več milijonov let pozneje pri prednikih današnjih morskih psov in morskih bičev.

Dr. Matt Friedman, paleobiolog s slovite Univerze v Oxfordu, ki sicer ni sodeloval pri raziskavi, se strinja, da gre za veliko odkritje, ki dokazuje, da se iz fosilnih rib lahko še mnogo naučimo. »Placodermi so dobro znani razred rib – njihovi fosilni ostanki so precej vsakdanji. Zanimivo pa je, da tega nismo prej odkrili.«