DOBRO ALI SLABO?

Proti raku materničnega vratu se jih cepi polovica

Objavljeno 02. december 2013 13.50 | Posodobljeno 02. december 2013 13.51 | Piše: Urša Splichal

Omajano zaupanje v cepljenje in usposobljenost zdravstvenega osebja. Odločitev o cepljenju ni v pristojnosti IVZ, prav tako ne sankcioniranje.

V Sloveniji je cepljenje predpisano z zakonom, otroci so prvič cepljeni pri treh mesecih, do 18. leta prejmejo 11 odmerkov. Foto: Reuters

Razviti svet je s cepljenji odpravil hude bolezni, za katerimi so nekoč otroci umirali kot po tekočem traku. Medicinska stroka trdi, da je treba pri njem vztrajati, nekateri starši pa se ga otepajo: ker ga država vsiljuje, oni pa bi radi sami presodili, kaj je dobro ali slabo za njihove potomce, pa tudi zaradi številnih poročil o stranskih učinkih in boleznih, ki se nato razvijejo pri otroku.

Po elektronski pošti v zadnjem času krožijo pisma, ki govorijo o slabostih in celo nevarnostih cepljenja. Temu, piše v enem od pisem, nasprotujejo tudi nekateri slovenski zdravniki, a se zaradi sankcij ne upajo javno izpostaviti. Takole piše: Nekateri zaskrbljeni starši so celo dobili informacijo, da naj bi Inštitut za varovanje zdravja grozil pediatrom z več tisoč evri kazni, če bodo starše otrok spustili brez cepljenja. »Takšne obtožbe so namerno zavajajoče. Inštitut za varovanje zdravja RS ni nadzorni organ in ne more opravljati inšpekcijskih niti drugih nadzorov. Pripravi lahko zgolj strokovna priporočila in svetuje ter glede cepljenja izobražuje cepitelje (glede varnega skladiščenja in izvedbe cepljenja), vsak cepitelj pa je to dolžan izvesti glede na standarde,« pojasnjujejo. »Nadzor v skladu z zakonodajo opravljajo inšpekcijske službe, JAZMP, ministrstvo za zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije. IVZ oblikuje vsakoletni predlog programa cepljenja za ciljne skupine prebivalstva, ki je vselej usklajen s širšo strokovno javnostjo. V Sloveniji je z zakonom o nalezljivih boleznih predpisano obvezno cepljenje proti hemofilusu influence tipa B, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B, omejitve ustavne pravice do prostovoljnega zdravljenja namreč lahko predpiše le zakon. Zakone sprejema Državni zbor RS in ne IVZ. Vloga IVZ je zgolj strokovna, in sicer da na podlagi strokovnih znanstveno dokazljivih dejstev oblikuje predlog vsebine programa cepljenja, nikakor pa ne pripravlja niti ne more spreminjati zakonodaje.«

18-letna Francozinja Marie-Océane Bourguignon je na invalidskem vozičku, skoraj slepa in gluha. Cepila se je 2010., ko je bila stara 15 let, dva meseca pozneje so se pojavili simptomi – vrtoglavica, bruhanje, začasna izguba vida in paraliza udov in obraza.

Zaradi cepiva na vozičku

Udarilo je sredi prejšnjega tedna: ker se je cepila proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV), je zdaj 18-letna Francozinja Marie-Océane Bourguignon na invalidskem vozičku, skoraj slepa in gluha. Cepila se je 2010., ko je bila stara 15 let, dva meseca pozneje so se pojavili simptomi – vrtoglavica, bruhanje, začasna izguba vida in paraliza udov in obraza. Februarja 2011 so ji zdravniki rekli, da boleha za akutno obliko encefalomielitisa (sindrom kronične utrujenosti), bolezni imunskega sistema ali multiple skleroze. Zdaj bo tožila francosko družbo Sanofi Pasteur MDS, ki distribuira cepivo gardasil, pa tudi francosko agencijo za zdravila. Marie ni edina, še tri dekleta, stara med 20 in 25 leti, so se odločile za tožbo zaradi zdravstvenih težav, ki so nastopile po cepljenju 2008.: pri dveh se je razvila kožna bolezen, tretja ima polimiozitis, redko bolezen, ki se kaže kot utrujenost in oslabelost mišic.

Glede francoske tožbe so z IVZ sporočili: »Seznanjeni smo s primerom v Franciji in smo za mnenje že povprašali Evropski center za preprečevanja in obvladovanja bolezni (ECDC). Cepljenje proti HPV izvajajo številne države v Evropski uniji in po svetu, tako da je bilo tudi s tem cepivom cepljenih že več milijonov ljudi. Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali na povezave med tem cepivom in katero koli avtoimunsko boleznijo. Vsekakor pa ne bi želeli prejudicirati in delati prehitrih zaključkov, ampak zagovarjamo stališče, da je treba z vso resnostjo preveriti vsak posamezen primer in pripraviti na dokazih temelječe zaključke.«

Zaskrbljenost je upravičena, saj se proti HPV cepijo tudi slovenske šestošolke, to ni obvezno, je pa zanje brezplačno, če se za to odločijo: štirivalentno in dvovalentno cepivo ponujata zaščito pred okužbami z genotipoma HPV (16, 18), ki povzročita do 70 odstotkov vsega raka materničnega vratu, štirivalentno pa daje zaščito tudi pred tistima genotipoma HPV (6, 11), ki povzročita do 90 odstotkov genitalnih bradavic. V šolskem letu 2009/2010 je bilo cepljenih 48,7 odstotka deklet, v šolskem letu 2010/2011 55,2, v šolskem letu 2011/2012 54,9 odstotka. Neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh brez posledic, so sporočili z IVZ, zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na predelu cepljenja ter slabosti, glavobolu, utrujenosti, zaspanosti, vrtoglavici; zaradi hujše reakcije na predelu vboda in kolapsa sta bili dve dekleti hospitalizirani, hujšega pri nas (za zdaj) na srečo ni bilo. Nekateri zdravniki vendarle menijo, da je še vedno učinkovit in najmanj tvegan način preprečevanja razvoja raka materničnega vratu jemanje brisov: morda je malce neprijetno, a zaradi tega dekleta in ženske pač ne umirajo.

Slabo luč na cepljenje je vrglo tudi ravnanje v kranjskem zdravstvenem domu, kjer so 22 otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepili s cepivom s pretečenim rokom.

Pretečen rok

Slabo luč na cepljenje je vrglo tudi ravnanje v kranjskem zdravstvenem domu, kjer so 22 otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepili s cepivom s pretečenim rokom. Nepojmljivo in nezaslišano. Take napake nikakor ne vlivajo zaupanja v cepiva in zdravstveno osebje ter njihovo strokovno usposobljenost, ravno nasprotno. Šlo je za zdravstveno napako, ki pomeni odstopanje od pričakovanih norm zdravstvene stroke, so ugotovili na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ): »V dobri skladiščni praksi se cepivo s pretečenim rokom šteje za neuporabno in ga je treba z ustrezno dokumentacijo predati dobavitelju ali pooblaščenemu zbiralcu odpadni zdravil. V skladu z dobro cepilno prakso je treba preveriti datum veljavnosti cepiva pred dajanjem cepiva v skladu s postopkom 'pregled cepiva', ko izvajalec cepljenja preveri oznake in ujemanje oznak na zunanji ovojnini in viali s cepivom, datum veljavnosti in ugotovi morebitne vidne spremembe.« In še: »IVZ ocenjuje, da zaradi uporabljenega cepiva po pretečenem roku najverjetneje ni zmanjšana varnost uporabe, kar je potrdil tudi njegov proizvajalec. Tudi objavljeni podatki iz študij o neželenih učinkih kažejo, da je delež neželenih učinkov enak po cepljenju s cepivom, pri katerem je rok potekel, in cepivih, uporabljenih znotraj roka uporabe.«

Pa je to res? Starši, tudi tisti, ki sicer ne nasprotujejo cepljenju, zagotovo niso mirni. In kako je s sankcioniranjem malomarnih zdravstvenih uslužbencev? Krive naj bi bile medicinske sestre, ki, površne, niso preverile datuma veljavnosti cepiv. A prekrškovnega postopka inšpektor ne bo uvedel, ker omenjene neskladnosti v predpisih niso opredeljene kot prekršek. Odgovornosti torej ne bo prevzel nihče.

Deli s prijatelji