MNENJE

Promet in zdravje

Objavljeno 07. oktober 2012 08.15 | Posodobljeno 07. oktober 2012 08.15 | Piše: Tanja Cegnar

Med najobetavnejše tehnologije se uvršča izdelava sintetičnega dizla iz odpadkov.

V torek je v Ljubljani potekal seminar znanstvenega sveta Evropske agencije za okolje na temo promet, mobilnost in okolje. Na prvi pogled ni zelo očitno, kaj ima promet skupnega z zdravjem, a povezav je precej. Da se udeleženci v prometu lahko ranijo ali celo umrejo, najbrž ni treba posebej izpostavljati, zato se bom raje dotaknila manj očitnih vplivov.

Brez prometa si sodobnega življenja ne moremo predstavljati, saj omogoča prost pretok dobrin in storitev, omogoča potovanja in dnevne migracije. Vendar je razvoj prometa v mnogo pogledih v nasprotju z vrednotami čistega in zdravega okolja. V Sloveniji se tega zavedamo še veliko bolj kot v večini evropskih držav, saj se uvrščamo med države z izjemno visokim deležem tranzitnega prometa, na katerega nimamo vpliva in nam v glavnem povzroča le preglavice. Pomislimo le na kolone tovornjakov na naših avtocestah, hrup in onesnaževanje zraka, na pogosto potrebo po popravilu cest, ki jih težka vozila uničujejo veliko bolj kot osebna. Tako pretirani hrup kot onesnaženi zrak dokazano ogrožata dobro počutje in zdravje ljudi. Ustavimo se pri onesnaževanju zraka zaradi prometa.

Izpusti toplogrednih plinov v prometu prispevajo k naraščanju njihove koncentracije v ozračju, s tem pa pospešujejo ogrevanje ozračja in podnebne spremembe. O tveganju, ki ga podnebne spremembe prinašajo za zdravje in dobro počutje ljudi, sem že večkrat pisala. Promet je tudi pomemben vir delcev v zraku, ki prav tako prispevajo k zvišani obolevnosti in smrtnosti, še posebno najbolj fini delci, ki prodrejo globoko v dihalne poti. Čeprav so dizelski motorji po porabi goriva prijaznejši do okolja, imajo v izpustih veliko finih delcev, ki ogrožajo dihala. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in predpisi, ki veljajo v Evropski uniji, so zelo strogi grede dovoljenih vrednosti onesnaženja zraka z delci in marsikje pri nas občasno presežemo dovoljene vrednosti.

Med najobetavnejše tehnologije se uvršča izdelava sintetičnega dizla iz odpadkov. 

Z vidika zdravja prebivalcev je promet pomemben vir predhodnikov ozona. Posebno v vročih in sončnih dnevih iz njih nastaja ozon, ki lahko kaj hitro doseže koncentracije, ki dražijo dihala in oči, občasno pa koncentracija doseže tudi vrednosti, ki povzročajo zdravstvene težave. Najbolj so izpostavljeni starostniki in kronični bolniki, težave se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, ki so med visoko koncentracijo na prostem fizično aktivni. Pogosto izpostavljanje povišani koncentraciji ozona ima posledice za zdravje prebivalcev. Opozorila v obdobju povišane koncentracije ozona so namenjena temu, da bi se izognili izpostavljanju zdravju nevarno visokim koncentracijam.

Ko govorimo o prometu, vedno znova naletimo na vprašanje izbire goriva. Da fosilna niso najboljša izbira, se strinjamo vsi, a uvajanje čistejših oblik si le počasi utira pot in v preteklosti ni bilo povsem brez stranpoti. Gotovo se še spomnite začetnega navdušenja nad biodizlom, ki se je pozneje izkazalo za neupravičeno. Danes znanost ponuja različne oblike goriv, ki naj bi bila prijaznejša do okolja in s tem tudi dobrega počutja ljudi. Med najbolj obetavne tehnologije se uvršča izdelava sintetičnega dizla iz odpadkov, že danes pa se kot do okolja prijaznejše gorivo uveljavlja utekočinjeni plin. Omeniti moram še etanol in metanol, ki pa v Evropi nista med prioritetnimi možnostmi. Med tehnologije, ki imajo prihodnost in so že prisotne na trgu, spadajo električni avtomobili.

Za potek prometa potrebna infrastruktura lahko usodno posega v prostor, vanj so že do zdaj pomembno zarezale prometnice, pogosto tudi v nasprotju s prizadevanji za ohranjanje narave in drugimi namembnostmi prostora, kar posredno in neposredno vpliva na kakovost življenja. Prav tako pomemben cilj kot čim nižja poraba goriva in uvajanje čistih goriv je zahteva po maksimalnem recikliranju odsluženih vozil, saj je zapiranje snovnih tokov eden izmed osnovnih pogojev za trajnostni razvoj. Reševanje okoljskih, prometnih in mobilnostnih problematik bo v prihodnje še bolj kot zdaj zahtevalo holistične, sistemske spremembe pa tudi velike premike v miselnem in vrednostnem sistemu ter nove tehnološke rešitve in njihovo učinkovito implementacijo.

Deli s prijatelji