V SREDIŠČU

Program svit je tukaj z razlogom

Objavljeno 20. april 2016 19.00 | Posodobljeno 20. april 2016 19.00 | Piše: Mojca Blažej Cirej

Rak debelega črevesa in danke je po kožnem drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Leta 2010 so odkrili 1724 primerov, več kot 700 pa jih zato tudi umre. Nerodno je, ker ne boli, dokler ni že prepozno.

Nekaj mesecev pred 55. rojstnim dnevom je Marija Hrvatin oddala dva vzorčka blata. Že prej se na dve pismi Svita ni odzvala, potem pa si je rekla, no, če so že tako vztrajni, bom pa le poslala. Sledil je šok: rezultat je bil pozitiven. Rak debelega črevesa. Velika tvorba, ki je skoraj že zaprla prehod in predrla stene črevesa. Če je ne bi kmalu odstranili, bi Marija umrla, a ne zaradi raka, ampak tumorja, če bi počil. Marija Hrvatin pripoveduje: »Ko so mi sporočili, da je rezultat pozitiven, najprej nisem verjela. Poklicala sem na Svit, naj mi še enkrat pošljejo vzorčka, ker da je to pomota, da živim zdravo in bo naslednjič izvid zanesljivo pokazal, da ni nič narobe. Rekla sem, da niti nimam časa iti na pregled. Uroš v klicnem centru pa me je prepričal, da sem vseeno šla na kolonoskopijo. Čudno, nič nisem čutila. Utrujenost sem pripisala menopavzi. Tudi pozneje, ko sem že vedela, kako je z mano, še vedno nisem nič čutila. Rak ne boli. In ko dojameš, da ga imaš, se ustaviš in se vprašaš: A se mi življenje res izteka?! Strah me ni bilo, sem se pa počutila zelo nelagodno, ko mi je zdravnik rekel: ’Ja kje pa ste bili tako dolgo!’ Odvrtelo se mi je moje hiteče življenje in v čakalnici se mi je čas dobesedno ustavil. Nisem dojela, da se to dogaja meni, take stvari se vendar dogajajo drugim. Pomislila sem, ali zdaj to pomeni čisto konec. Doživela sem šok soočenja s smrtjo. Odločila sem se, da hočem živeti, nisem pa vedela, kako dolgo in kakšno bo v prihodnje moje življenje. Sama sebi nisem hotela priznati, da je pri petinpetdesetih lahko vsega konec.

Pri kolonoskopiji je zdravnik prišel do tumorja, ki je krvavel, in si ni upal naprej. Rekel je, da je tam že nekaj perforacije in da bi se lahko, če bi nadaljeval, vsebina razlila v trebušno votlino. Že na pogled je sklepal, da je maligni tumor, ker tako krvavi in mezi. Da je tvorba rakasta. Odščipnil je vzorčke in res so bili pozitivni. Takoj mi je svetoval operacijo. Rekel je, da je nevarno, da lahko umrem, pa ne zaradi raka, ampak zaradi črevesja, če bi počilo. Kljub poletnim dopustom julija 2013 se je potrudil, da me je zdravnica v Novem mestu, ravno se je vrnila z dopusta, operirala. Končalo se je dobro, izvidi so bili dobri in konzilij se je odločil, da ne potrebujem nobenega dodatnega zdravljenja, samo okrevam naj.« O svoji izkušnji je napisala knjigo z naslovom Diagnoza, ko zastane dih. »To je bila nekakšna pisalna terapija. Lepo je živeti,« se zdaj smeje Marija.

Drugi najpogostejši rak

Rak debelega črevesa in danke je po kožnem drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Leta 2010 so odkrili 1724 primerov, več kot 700 pa jih zato tudi umre. Nerodno je, ker ne boli, dokler ni že prepozno. Zato je presejalni program Svit, ki deluje od aprila 2009 pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, priložnost, da brezplačno in preprosto preverite, ali je z vami res vse v redu.

Dr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa Svit: »Vsaki dve leti pošljemo vabilo vsem moškim in ženskam, starejšim od 50 let. Najprej smo vključili vse do 69. leta, od lani pa do 74. Mi prav nikogar ne izključimo, ne more se zgoditi, da koga ne bi povabili. Ko oseba vrne pisno privolitev, da bo sodelovala, ji pošljemo dva testerja za odvzem vzorcev blata. Iščemo prikrito krvavitev, ki je s prostim očesom ne vidimo. Če človek testerjev ne vrne, mu dvakrat pošljemo opomnik. Moški se veliko slabše odzivajo, čeprav jih rak debelega črevesja prizadene veliko pogosteje kot ženske, okoli 30 odstotkov več jih zboli. Ta rak raste počasi, večinoma od pet do osem let. Večina rakov na debelem črevesu se razvije iz polipov, velikim polipom rečemo že kar predrakave spremembe in treba jih je odstraniti. Ni pa nujno, da ravno v tistem trenutku, ko nekdo odda vzorec, polip ali rak krvavi. Ampak tudi če šele čez dve leti s testiranjem zaznamo kri v blatu, je še vedno dovolj zgodaj. Je pa res pomembno, da se testiramo vsaki dve leti. Na splošno je 70 odstotkov rakov v Svitu odkritih v zgodnji fazi. To pomeni, da še ne prerašča stene črevesa, da še ni zašel v bezgavke in preživetje je več kot 90-odstotno. Če je rak že zelo razširjen, je to že neozdravljiva bolezen, petletno preživetje je nizko, nekje okoli 20 odstotkov. Na sto pregledanih vzorcev blata je pozitivnih 6,2 odstotka. Tem potem program Svit organizira kolonoskopijo. Po Sloveniji imamo 26 odlično urejenih kolonoskopskih centrov. Pozitivni izvid pošljemo osebnemu izbranemu zdravniku celo en dan prej kot bolniku, da se zdravnik lahko pripravi na pogovor. Gastroenterolog pa po kolonoskopiji bolnika, če je treba, pripravi na operacijo in ga naroči pri kirurgu.«

Hitro so me uredili

Francu Pfeiferju iz Trbovelj so odkrili petcentimetrski rakavi tumor. Hitro je šlo: 17. decembra lani je imel kolonoskopijo, naročen je bil že tri dni po pozitivnem izvidu Svita, osmega januarja pa že operacijo. Odstranili so mu tumor, dve bezgavki in nekaj okoliškega tkiva. Zdaj je ravno končal prvi cikel šestmesečne preventivne kemoterapije. »Ta naj bi mi očistila kri, da ne bi šlo kaj naprej,« je povedal Franc.

Po desetih mesecih brez vrečke

Stanka Drobnak iz Šmarja pri Jelšah se na povabilo Svita ni takoj odzvala, ker je bila glede na svoje težave prepričana, da ima hemoroide. Ko se je, je bil rezultat pozitiven. To je bilo pred šestimi leti, tik pred upokojitvijo in njenim 55. rojstnim dnem. »Bilo je mučno, v meni se je porajalo tisoč vprašanj, spodbujala sta me hčerka in mož pa tudi sodelavke. Takoj po kolonoskopiji sem izvedela za diagnozo: tumor na debelem črevesu. Sesul se mi je svet, solze so tekle, sledile so neprespane noči, v glavi pa kup vprašanj brez odgovora. Že po desetih dneh sem imela prvi pregled pri onkologinji in kirurgu. Sledilo je predoperativno zdravljenje z obsevanjem in kemoterapijo, kar je trajalo približno mesec in pol. Seveda je bilo dokaj naporno: vsak dan 200 kilometrov v rešilcu, čakanje pred ambulantami, po vrnitvi domov pa sem bila tudi gospodinja, kolikor sem pač zmogla. Pred operacijo mi je kirurg povedal, da bom nekaj časa po posegu živela s stomo, z vrečko. Odstranili so mi jo po desetih mesecih in od takrat normalno funkcioniram. Ko danes pomislim na vse prestano, sem hvaležna vsem zdravnikom in dobro vem, če ne bi bilo Svita, danes tudi mene ne bi bilo.«

Po prostati še črevesje

Primož Burger iz Ljubljane se je odzval na prvo vabilo presejalnega programa. Okreval je še po hudi operaciji prostate na robotu v Celju in skrbelo ga je, da niso težave tam spodaj povezane. Ko je izvedel, da je pozitiven, je poklical v klicni center Svita in predlagal, naj mu test ponovno pošljejo čez nekaj mesecev, a niso bili za to. Svetovali pa so mu, naj se s svojim kirurgom posvetuje, ali je v redu, da mu naredijo kolonoskopijo. Ta je rekel, da je bila operacija sicer res huda, ampak da se črevesja ni dotaknil in naj kar gre na pregled. Iz Svita je dobil navodila, kako naj se pripravi. »Šlo je za neke vrste posta. Za natančen pregled je pomembno, da je črevo zares čisto, v njem ne sme biti niti listka peteršilja. Prijatelj je jedel čisto juho, samo peteršilj je plaval v njej, pa je bilo že narobe. En dan prej moraš nehati jesti trdo hrano, jaz sem jo že 48 ur prej. Motilo pa me je, da ne smem nobenega alkohola (se smeje), s pivom bi bilo zadnje dva dni laže preživeti. Še kava je morala biti črna in nesladkana. Kolonoskopijo so mi naredili pod blagim pomirjevalom, nič ni bolelo. Med preiskavo sem si lahko ogledal svoje črevo in videl tvorbo in polip. Gastroenterolog je oboje z električno zanko neboleče odstranil in poslal na analizo. Pred dnevi sem dobil izvid. Odleglo mi je, nič ni narobe.«

Moški se slabše odzivajo

Glede na to, da je rak debelega črevesa hinavski, pravi tihotapec, da ne boli in je poleg tega še zelo pogost, je nenavadno, da se vabilu Svita ne odzove več ljudi. Na Finskem se jih recimo kar 70 odstotkov, pri nas pa samo 62 odstotkov povabljenih. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa, pa pravi, da to sploh ni slabo in da je primerljivo s sosednjimi državami. Da smo celo še malo boljši od večine Evropejcev. »Značilno pa je, da se moški veliko slabše odzivajo, okoli 10 odstotkov manj se jih odzove Svitu. Enako je pri vseh drugih preventivnih programih, moški manj skrbijo za svoje zdravje. Do leta 2010 je ta rak ves čas strmo naraščal, od 50 do 100 primerov več ga je bilo vsako leto. Od leta 2010 pa so se že začeli kazati rezultati programa Svit. Ta je na novo odkril veliko predrakavih sprememb in jih med kolonoskopijo tudi odstranil, kar se je pokazalo v upadu novih rakov. Naslednji dve leti je število novih rakov zaradi številnih pregledanih že močno upadlo, kar za 200 primerov. Dobro je, da več kot 70 odstotkov rakov odkrijemo v zgodnji fazi, ko ni treba še nobenega onkološkega zdravljenja. Če pa se oseba ne vključi v program Svita, se rak seveda razvija in samo 12 odstotkom ga potem odkrijejo dovolj zgodaj.«

Odstranili so mi polipe

Zlatko Debeljak iz Šentvida pri Ljubljani je star 75 let. Pred petimi leti, ko se je odzval vabilu Svita, so mu sporočili, da je pozitiven. Na kolonoskopiji so odkrili sedem kar velikih tricentimetrskih polipov in jih odstranili. »Še dobro, ker se radi razvijejo v raka. Zaradi tega sem že izgubil prijatelja. Po posegu nisem imel nobenih težav. Zdaj me vsakih pet let kontrolirajo s kolonoskopijo. Na zadnji so mi izrezali še dva polipa.«

Veliko odkritih sprememb

»V teh letih smo odkrili in odstranili več kot petnajst tisoč predrakavih sprememb in več kot dva tisoč rakov in če pomislite, jih je 70 odstotkov odkritih dovolj zgodaj, da imajo skoraj stoodstotno možnost preživetja,« pravi Jožica Maučec Zakotnik. »To je veliko rešenih življenj, izognemo se nepotrebnemu trpljenju in visokim onkološkim stroškom. Če odštejemo stroške Svita, prihranimo več kot 15 milijonov evrov čistega denarja letno. Naročili smo tudi raziskavo, zakaj se nekateri ljudje ne odzovejo. Lahko jih razvrstimo v tri skupine. Eni mislijo, da so zdravi in da tega ne potrebujejo. Drugi pravijo, da nimajo časa, da so preobremenjeni, tretji pa se ne odzovejo zato, ker se bojijo, da jim bomo res kaj odkrili. Rajši ne vejo, da kar koli imajo, pravijo.«

Dejavniki tveganja

Starost nad 50 let. Potem prehrana. Tveganje poveča večinoma mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Te v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in čas stika prebavljene vsebine s sluznico črevesa se skrajša. Hitreje se črevo prazni, manj škodljivih snovi vpliva na celice sluznice. Tveganje za razvoj raka poveča nezdravo življenje – premalo gibanja, čezmerna telesna teža, pretirano uživanje alkohola in kajenje.



Še dobro, da imamo Svit

Stanka Drobnak pravi: »Odzovite se na poziv Svita, nič vas ne stane, morda pa bo tudi vam rešil življenje.« Vsi sogovorniki so hvaležni Svitu, to so povedali, nekaterih brez njega res ne bi bilo več. Če izveš, da si pozitiven, je dobro, ker so te še pravi čas opozorili, če pa si negativen, od olajšanja globoko izdihneš in preplavi te dober občutek, da si spet naredil nekaj koristnega zase.

Deli s prijatelji