Koliko to drži, smo vprašali prof. dr. Roka Orla, dr. med., predstojnika kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ter direktorja Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano.
Ste avtor edinstvenega priročnika za strokovnjake, farmacevte in zdravnike o probiotikih v svetovnem merilu. Katere razlike bi morali poznati tudi vsi laiki?
V prvi vrsti, da je označba probiotik zelo splošna. Moramo vedeti, če jih želimo koristno uporabljati, kateri so učinki konkretnega mikroorganizma, ali kot rečemo strokovno, konkretnega seva. Imamo denimo seve, ki lahko ublažijo drisko, druge, ki krepijo splošno odpornost, tretje, ki pomagajo odpravljati zaprtje, in podobno. Ni pa enega probiotika, ki bi pomagal za vse. Pri tem, po katerem je treba poseči pri konkretnih težavah, naj se laiki obrnejo na strokovnjake, farmacevte, zdravnike, dietetike. Sami bodo težko našli pravilen odgovor. Vloga našega Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano je, da te strokovnjake informiramo in učimo.
Konkreten primer: dobimo drisko in kot kaže, ne gre za kaj hujšega. Kako ukrepamo sami, če doma nimamo nobenih zdravil?
Nove evropske smernice za zdravljenje driske priporočajo, da bi ljudje imeli v domači lekarni stalno na voljo tudi prašek za pripravo t. i. rehidracijske raztopine. Piti jo začnemo takoj, ko se pojavi driska, saj vemo, da je pri njej najnevarnejša izsušitev. Izgube tekočine ne moremo nadomestiti z navadno vodo ali čajem, ampak le z raztopino, ki vsebuje ustrezno razmerje med glukozo in potrebnimi elektroliti. V naslednji fazi pa je smiselno zaviti še v lekarno, kjer lahko kupimo probiotični pripravek, ki vsebuje enega izmed dveh sevov z dokazano učinkovitostjo pri driski, Lactobacillus GG, znan tudi kot LGG, ali Sacharomices boulardi. Raziskave so namreč pokazale, da ta dva probiotika pomembno skrajšata potek driske, v povprečju za kak dan, in ublažita njen potek. Še enkrat poudarjam – nima vsak probiotik tega učinka in dostikrat ljudje kupijo neustrezne. Sicer svetujejo tudi zdravilo za zmanjšanje izločanja tekočine v črevo.
 |
| Prof. dr. Rok Orel, dr. med. |
Katerim napotkom pa slediti, če smo že dlje zaprti in ne moremo na veliko potrebo?
Pri zaprtju moramo najprej urediti prehrano, piti dovolj tekočin in predvsem zavestno skrbeti za redno odvajanje. Velikokrat je treba poseči po odvajalih. Na dolgi rok priporočamo le t. i. ozmotska odvajala, to so taka, ki pritegnejo v črevo tekočino in naredijo blato mehkejše. Laktuloza, ki deluje deloma tudi kot ozmotsko odvajalo, pa je v svoji osnovi prebiotik, se pravi hrana za koristne vrste črevesnih bakterij, ki jo presnovijo v kratkoverižne maščobne kisline. Te stimulirajo črevo k boljši gibljivosti in s tem pospešijo prebavo. Tudi nekateri probiotiki so se izkazali kot koristni, niso pa dovolj učinkoviti, da bi lahko le z njimi zdravili kakšno bolj resno zaprtje.
Je kaj zares novega na področju probiotikov, zanimivega za splošno javnost?
Za javnost bi moralo biti najbolj zanimivo, kdaj poseči po probiotikih in prebiotikih in kateri so tisti, ki so najbolj učinkoviti za posamezno indikacijo oziroma namen, ampak to bi presegalo načrtovano dolžino najinega intervjuja. Gledano srednjeročno pa so gotovo zelo zanimiva nova področja uporabe probiotikov, ki jih šele raziskujemo, denimo za uravnavanje presnove, ne nazadnje morda že v bližnji prihodnosti tudi za hujšanje. (smeh) Pa vpliv črevesnih mikroorganizmov vključno s probiotiki na možgane, s čimer se odpirajo čisto nove možnosti za zdravljenje nevroloških in psihiatričnih bolezni.
Kaj pa otroci in probiotiki, velja tukaj posebna previdnost?
Načeloma so probiotiki zelo varni. Previdnost velja pri bolnikih z resno oslabljenim imunskim sistemom, tako otrocih kot odraslih. Sicer pa raziskave kažejo, da so bili probiotiki v nekaterih primerih, denimo pri zmanjševanju tveganja pojava alergijskih bolezni, kot je atopični dermatitis, najbolj učinkoviti, če so jih začeli dajati že zelo zgodaj, takoj po rojstvu; včasih celo že nosečnicam pred otrokovim rojstvom. Prav zato nekateri vodilni proizvajalci otroških mlečnih formul dajo probiotike ali prebiotike tudi v te formule. Spet pa bi rad poudaril, treba je vedeti, za kakšen namen potrebujemo probiotike. Bi radi izboljšali otrokovo splošno odpornost, zmanjšali njegove funkcionalne prebavne motnje, kot so denimo kolike, preprečili drisko pri jemanju antibiotikov? Ste gledali Kekca? Kosobrin je trdil, da za vsakršno bolezen raste rož'ca. No, za vsako težavo še ni ustreznega probiotika, za veliko pa že.
