Prisluhnite telesu in izberite dieto

Mnogi se prehranjujejo na podlagi svoje krvne skupine, saj naj bi nam ta določala, katera živila so za nas najustreznejša. Odločitev o načinu prehranjevanja je seveda v rokah posameznika, najpametneje pa bi bilo prisluhniti telesu, saj nam to vedno pove, kaj mu prija in kaj ne.

Vegetarijanstvo

Najbolj razširjena dieta je vegetarijanstvo. Posameznik se odreče mesu, na njegovem jedilniku pa ostanejo drugi izdelki živalskega izvora – mleko, jajca in, a ne pri vseh, tudi ribe. Jajca so za vegetarijance zaradi visoke vsebnosti beljakovin pomemben del uravnotežene prehrane. Ustrezna so tako za športnike, ki potrebujejo dober vir beljakovin, kot za ljudi, ki želijo shujšati, saj dajejo občutek sitosti. Že z enim samim jajcem dobimo 20 odstotkov potrebne dnevne količine vitamina B2, ki je nujen za pridobivanje energije iz hrane ter ohranjanje zdrave kože in vida.

Veganstvo

Nekoliko zahtevnejša izbira je veganstvo, pri katerem z jedilnika črtamo vsa živila živalskega izvora. Zato je najpogostejše vprašanje, ki ga dobivajo vegani: »Kje pa dobiš potrebne beljakovine?« Dobijo jih seveda iz zelenjave – v 100 gramih špinače je več beljakovin kot v katerem koli mesu, veliko jih je tudi v stročnicah (fižol, grah, soja, leča) ter kvinoji, ajdovi in proseni kaši. Status veganskega superživila ima brokoli, saj vsebuje veliko vitamina C, vlaknin in fitokemikalij, naravnih kemičnih snovi, ki varujejo naše zdravje.

Presnojedci

Pri presni prehrani, nekateri ji pravijo tudi živa hrana, je najpomembnejše, da živila niso toplotno obdelana na več kot 45 stopinjah Celzija, da se ne uničijo vitamini in se ne spremeni njihova pH-vrednost. Spremenjeni pH naj bi namreč v telesu povzročal bolezni. Presnojedci menijo, da hrana s kuhanjem izgubi preveč energetske vrednosti, zato imamo, če uživamo kuhano hrano, manj in ne več energije. Tako je že sama presna prehrana, ne glede na določena živila, energetsko dovolj bogata, da telesu vrača energijo. Za izboljšanje energije naj bi bilo dovolj že 75 odstotkov presne hrane.

Brezglutenska dieta

Ena bolj modnih diet je prehrana brez glutena. Nad njo se denimo navdušujeta Gwyneth Paltrow in Oprah. Pri brezglutenski dieti ne uživamo žit in izdelkov iz pšenice, rži, ječmena, ovsa, kamuta in pire. Torej se moramo odreči tudi vsem živilom iz teh vrst žita, kot so moka, zdrob, kruh, drobtine, keksi, testenine, zakuhe, pecivo, omake in podobne jedi.

Pozornost je treba posvetiti tudi sestavi preostalih živil, ker lahko vsebujejo vezivo pšeničnega izvora. In zakaj prehrana brez glutena? Beseda izvira iz latinščine in pomeni to, kar gluten tudi je – lepilo. Gluten pa ne veže le pšeničnega škroba v kompaktne testenine, kruh in podobno, ampak se lepi tudi na celice v prebavilih in s tem povzroča imunske reakcije. S prehrano brez glutena naj bi sicer upočasnili staranje, si olajšali težave ob menopavzi in lažje vzdrževali telesno težo.