Prisluhnite notranji uri

Škrjanec se zbudi ob svitu, ob mraku pa potone v sen, medtem ko se čuk najbolje počuti v temi. Prav tako se ljudje delimo na bolj jutranje oziroma dnevne tipe in na tiste, ki resnično zaživijo šele zvečer. Delovanje našega organizma uravnava telesna ura, ki jo moramo poznati in upoštevati, če želimo izboljšati svoje počutje.

Nastavitev 
biološke ure

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s proučevanjem naših notranjih senzorjev, se imenujejo kronobiologi. Že nekaj časa je znano, da telesno biološko uro uravnava skupina živčnih celic, ki jim pravijo suprahiazmatična jedra oziroma s kratico SCN. So v hipotalamusu nad velikim vozliščem živcev, ki prenašajo informacije od očesa do možganov, in hipofizo. Ta glavni nadzorni center v telesu vpliva na hormonalni sistem, uravnava dihanje, telesno temperaturo, utrip srca, krvni tlak in izločanje hormonov.

Človek se rodi s svojim posebnim ritmom, ki ga uravnavajo za to določeni geni. Novorojenček mora tako sinhronizirati svojo biološko uro, ki ni vselej enaka biološki uri njegovih staršev. Po nekaj tednih se bioritma običajno uravnata, tako da otrok dlje spi ponoči in manj podnevi. V določenih primerih to traja tudi nekaj mesecev, zelo redko pa celo nekaj let. Ko je biološka ura nastavljena, geni poskrbijo, da se z njenim delovanjem uskladijo tudi naši glavni organi: srce, možgani, ledvice, črevesje ...

Neprilagodljivi organi

Med najbolj pomembne zunanje dejavnike, ki vplivajo na delovanje naše biološke ure, spada dnevna svetloba. Odkar imamo elektriko, ki nam osvetljuje noč, to močno vpliva na našo biološko uro. Zjutraj, ko se zdani, se povišata tako telesna temperatura kot krvni tlak, srce začne hitreje utripati, žleze pa izločati kortizol in druge hormone. Zvečer, preden se odpravimo spat, temperatura pade, srce bije počasneje, telo pa začne izločati nočni hormon melatonin. Ta je pomemben za delovanje organizma, zato moramo paziti, da ne porušimo mehanizma, ki skrbi za njegovo izločanje.

Raziskave so pokazale, da je pogosto menjavanje časovnih pasov škodljivo za zdravje, saj se mora naša notranja ura nenehno prilagajati spremembam dneva in noči. Prav tako so ugotovili, da obroki, ki jih zaužijemo ponoči, bolj redijo, ker naš organizem ni programiran za nočno prehranjevanje. Prebavni organi začenjajo mirovati okoli 21. ure, zato bo naš prebavni sistem hrano sicer sprejel, prebavil pa jo bo šele zjutraj. Teh nekaj ur zanj pomeni precejšnjo obremenitev. Pri ljudeh, ki dolgo časa delajo v turnusih in imajo tudi nočne izmene, se lahko pojavijo določene bolezni, saj se vsi organi ne morejo prilagoditi tovrstnim menjavam biološkega ritma.

Statistična obdelava časovnih podatkov pri nekaterih boleznih je pokazala, da se večina srčnih kapi zgodi zjutraj, možganskih pa najpogosteje pozno popoldne. Največ prometnih nesreč se pripeti okoli druge ure zjutraj, ko je koncentracija voznikov slaba, njihov odzivni čas pa daljši. Veliko je tudi samomorov, ki se zgodijo med drugo in tretjo uro zjutraj.