Le še dober teden nas loči do začetka novega šolskega leta, mnogi bodo šolski prag prestopili prvič – kaj lahko pričakujejo cicibančki in kako naj jim starši pomagamo ob pomembni prelomnici?
»Prehod v osnovno šolo je seveda pomemben mejnik v otrokovem življenju, ki pa ga pogosto intenzivneje od prvošolcev doživljajo njihovi starši,« pravi dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije, in poudarja, da so otroci izjemno prilagodljivi ter se načeloma veselijo sprememb in priložnosti, ko se lahko postavijo ob bok starejšim sorojencem in prijateljem. »Za starše pa prehod otroka, predvsem prvega, v osnovno šolo pomeni reorganizacijo družinskega življenja in izpopolnjevanje dodatnih obveznosti. Šola prinaša obveznosti, ki pa jih predvsem v prvih letih doživljajo predvsem starši. Seveda je to lahko tudi za otroke zelo stresno obdobje, za katero potrebujejo veliko časa, da se mu prilagodijo. A pomembna je prva izkušnja, zato je tudi takšen poudarek na načinu sprejema otrok v šolo: ko otrok doživi pozitivno izkušnjo, se lažje prilagodi in začne v šoli resnično uživati!« še pojasni strokovnjakinja.
Kakor starši,
tako tudi otroci
Pri ključni prelomnici je izjemnega pomena domača spodbuda: kako starši gledajo na izobraževanje, bo nedvomno vplivalo na otrokov pogled na vstop v šolo – na čas, ko zapusti brezskrbno vrtčevsko dvorišče, sede v šolske klopi in zakoraka novim odgovornostim ter izzivom naproti. Strokovnjaki priporočajo, naj se bodoči cicibančki že vnaprej seznanijo z bodočim šolskim okoljem, si ogledajo prostor, igrišče, starši pa naj otroka vključijo v nakupovanje šolskih potrebščin ter mu prepustijo čim več izbire. »Pri prehodu otroka v šolo naj bo vodilo za starše, naj bo to tudi za njih posebno obdobje, ki ga ne smejo zamuditi in v katerem morajo najti razloge za veselje. Bolj ko si starši ta prehod olajšajo in ga naredijo zabavnega in neponovljivega, večja verjetnost je, da ga bo tako doživljal tudi otrok ob njih,« opozarja Poljak Lukekova. »Predvsem pa je pomembno, da se starši takoj povežejo z učitelji in drugimi strokovnimi delavci, ki bodo z otrokom preživljali veliko časa, da bodo dobili zadostne informacije o tem, kaj se z otrokom dogaja, in da bodo lahko s skupnimi močmi otroku čim bolj stali ob strani ter mu pomagali na pravi in učinkovit način.«
Pomembna komunikacija
Pripravljeni pa bodimo tudi na morebitne preglavice: ni namreč nujno, da bo prehod v šolske klopi potekel gladko, zato bodimo pozorni na tihe znake nemira in nelagodja. »Otrok lahko ob prehodu v šolo spremeni vedenje in postane bodisi bolj zaprt bodisi bolj nemiren, in na to morajo biti starši pozorni,« pojasnjuje sogovornica. »Pri tem je pomembno vedeti, da večinoma šestletni otrok težko izrazi, kaj točno ga spravlja v stisko ali kaj ga moti. Starši s preprostim vprašanjem 'Kaj je narobe?' pogosto ne bodo dobili odgovora, s katerim bi resnično razumeli, kaj se z otrokom dogaja. Starši morajo biti zelo kreativni in v pogovoru z otrokom najti nove razlage, kaj je narobe.« Komunikacija med starši in otrokom je zato sploh v tem prelomnem obdobju izjemnega pomena, še pristavlja strokovnjakinja: s tem ko se otrok nauči poimenovati in opisati določene izkušnje, te zanj postanejo obvladljivejše! »Znaki preobremenjenosti in utrujenosti se pri majhnih otrocih sicer pogosto kažejo kot pretirana aktivnost, nemirnost, težave pri spanju ipd.,« našteva Poljak Lukekova. »Skrb za pravilno organiziran prosti čas in za zadostno skrb za zdravje otroka mora biti starševska naloga in ne otrokova, ti so namreč šele v času pubertete sposobni načrtovati ter skrbeti za svoj čas in zdravje.«
In ne pozabimo, da smo otrokom dolžni dati jasne smernice in sposobnost, da pri zunajšolskih in prostočasnih dejavnostih ne upoštevamo lastnih ambicij, temveč se pri teh odločitvah preudarno prilagodimo otrokovim željam in potrebam, še poudarja strokovnjakinja – in, seveda, privoščimo jim tudi kar se da brezskrben in počitka ter užitkov poln zadnji avgustovski teden!
