Kongres so pripravili člani projekta Gaster Felix, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Slušateljem, predvsem študentom medicine, so izbrani predavatelji predstavili osnovna izhodišča, priporočila in znanstvena dognanja o prehrani športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih.
Projekt Gaster Felix je nastal z namenom izobraževanja študentov medicine o dietah, primernih za ljudi z različnimi boleznimi, kot sta diabetes ali celiakija, pozneje pa je svoje dejavnosti precej razširil. Med drugim izvajajo delavnice o zdravi prehrani za osnovnošolce in organizirajo različna predavanja o prehrani, vse do ambicioznega kongresa o prehrani v športu.
Da med študenti vlada veliko zanimanje za tovrstna nova obštudijska znanja, priča nabito polna predavalnica, ki je bila premajhna za vse, ki so se hoteli udeležiti predavanj.
Splošna priporočila za prehrano športnika je predstavila specialistka klinične dietetike Denis Mlakar Mastnak, dipl. m. s., medtem ko se je dr. Nada Rotovnik Kozjek osredotočila na prehrano za športe moči, kot sta bodibilding in dviganje uteži, ter športe hitrosti, na primer tek.
Ogljikovi hidrati za vzdržljivost
O pomenu zdrave, uravnotežene, mešane prehrane, prilagojene aktivnostim in potrebam vsakega posameznika, ni treba posebno govoriti. »Osnovni principi športne prehrane poudarjajo predvsem zadostno uživanje ogljikovih hidratov čez dan, za regeneracijo po športni dejavnosti pa se povečajo potrebe po beljakovinah,« pravi Mlakar Mastnakova. Ogljikovi hidrati izboljšajo vzdržljivost športnika, obrok pa naj bi zaužili od tri do štiri ure pred vadbo. Pri zmerni vadbi uživamo kompleksne ogljikove hidrate z nižjim glikemičnim indeksom, na primer polnozrnata žita, polnozrnate kosmiče, polnozrnate testenine, neoluščen riž, krompir, svežo in kuhano zelenjavo in sadje, ter živila, bogata s pustimi beljakovinami, na primer perutnino, teletino, ribe, jajca in posnete mlečne izdelke, poleg tega pa še olivno ali repično olje in oreške. Pri intenzivnejši vadbi, ki traja več kot uro ali večkrat na dan, naj obrok vsebuje živila z višjim glikemičnim indeksom, na primer testenine, riž, beli kruh, krompir ter hitro prebavljivo zelenjavo in sadje. V obeh primerih naj bo na krožniku največ ogljikovih hidratov, manj pa beljakovinskih živil in zelenjave. V uri pred vadbo mnogim prija manjši obrok z enostavnimi, hitro prebavljivimi ogljikovimi hidrati, na primer banana, sadni sok, kos kruha z medom, športna ploščica ali gel.
»Pri daljši in bolj intenzivni vadbi zaužiti ogljikovi hidrati zagotavljajo dodatno 'gorivo', dodaten vir glukoze, s čimer se poveča posameznikova zmogljivost,« Mlakar Mastnakova pojasnjuje, zakaj in kdaj je dobro kaj pojesti tudi med vadbo. Seveda pa je pomembno tudi, kaj in kdaj zaužijemo po njenem koncu, da se obnovijo zaloge glikogena in telesne mišice ter da se nadomesti izgubljena tekočina. Takoj po vadbi je zato pomembno zaužiti ogljikove hidrate, beljakovine in elektrolite, za rekreativne športnike pri manj intenzivni vadbi zadošča na primer čokoladno mleko.
Za zdravo športno udejstvovanje je bistvenega pomena dobra hidracija, za katero je treba poskrbeti že pred vadbo, med njo pa je treba piti toliko, da se sproti nadomeščajo izgube tekočine, kar se dogaja zaradi potenja.
Prehranski
dodatki, da ali ne?
»Uporaba prehranskih dodatkov tako pri vrhunskih kot rekreativnih športnikih je zaradi obljub posameznih novih proizvodov zelo mikavna,« dodaja Eva Topole, dr. med., in opozarja, da le redki dejansko opravičijo svoj sloves. Zato priporoča njihovo racionalno in individualno uporabo, zlasti pa izbirajmo med dodatki, katerih učinkovitost je znanstveno dokazana. Pretirana uporaba prehranskih dodatkov lahko pomeni tveganje za pozitiven dopinški test, kar je ena od oblik nenamernega dopinga. Gre za nenamerno kršitev protidopinških pravil, do katere lahko pride iz več vzrokov. Kot je pojasnil doc. dr. Lovro Žiberna, mag. farm., lahko športnik nezavedno zaužije prepovedane snovi, ki mu jih v prehrano, napitke ali prehranska dopolnila doda neka tretja oseba, na primer trener, fizioterapevt, drugi športniki in drugi. Do nenamernega dopinga lahko privede neustrezno farmakološko zdravljenje ali na primer kontaminacija prehrane ali prehranskih dodatkov s prepovedanimi snovmi iz okolja. Vendar je vsak sam odgovoren za snovi, ki pridejo v njegovo telo, zato tudi v primerih nenamernega dopinga za športnike veljajo enake sankcije kot za tiste, ki prepovedane snovi jemljejo namerno.
Mladi potrebujejo še več in bolje Za zdrav razvoj otrok in mladostnikov je pravilna prehrana ključnega pomena, če se intenzivno ukvarjajo s športom, pa še toliko bolj, saj so njihove hranilne in energetske potrebe dodatno povečane. Kot je povedala Helena Okorn, mag. farm., lahko kronično nezadostni energijski in hranilni vnos makro- in mikrohranil, zlasti železa, kalcija in vitamina D, vodi v slabšo telesno zmogljivost, nepravilni razvoj in povečano tveganje za poškodbe. Pri tem opozarja na previdnost pri uživanju prehranskih dopolnil, ki v večini primerov ni zdravstveno utemeljeno, služijo pa lahko le kot dopolnilo osnovne zdrave prehrane. Prehranska dopolnila lahko vodijo celo v pozitivni dopinški rezultat. »Sicer pa je treba mladim športnikom zagotoviti rast in razvoj predvsem prek primerne vadbe, prehranjevanja in počitka,« pravi Okornova. |
