Depresija: svetovna kriza. Koliko pozornosti namenjate duševnemu zdravju? Morda boste nekoliko več, če vas doseže podatek, da bo do leta 2020 depresija drugi najpogostejši vzrok obolevnosti, do leta 2030 pa prvi, že zdaj pa velja za enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje. In, ne nazadnje, okoli 40.000 slovenskih otrok in mladostnikov potrebuje psihiatrično pomoč.
Od službe do
stresa in depresije
Prav zato je bila ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga je Inštitut za varovanje zdravja RS tokrat posvetil predvsem starejšim, eni najranljivejših skupin, v ospredju prav depresija, za katero naj bi danes po svetu trpelo okoli 350 milijonov ljudi. Podatki še kažejo, da je eden najpoglavitnejših dejavnikov za njen pojav stres, ki ga pa v Sloveniji po raziskavah sodeč najpogosteje doživljamo na delovnem mestu. »V obdobju med letoma 2004 in 2008 se je doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu povečalo, prav tako pa tudi stres zaradi slabih odnosov s sodelavci. Posledice dolgotrajnega ali ponavljajočega stresa so lahko hude; od upada razpoloženja, izgorelosti, različnih psihosomatskih ali duševnih bolezni, ki pogosto vodijo do daljše odsotnosti in manjše delovne učinkovitosti. Ker se v zadnjih letih potencialni stresorji povečujejo in lahko pričakujemo še večjo izpostavljenost hujšim obremenitvam, bi morali na vseh ravneh družbe nameniti več pozornosti področjem prepoznavanja in obvladovanja stresa ter zmanjševanja potencialnih stresnih reakcij,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ. Za duševno zdravje je lahko torej zdajšnja gospodarska kriza hud udarec, zato dr. Jeriček Klanščkova še opozarja: »Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pričakovanja, občutki brezizhodnosti, slabšanje družbeno-ekonomskega položaja ter različne spremembe v družbi povzročajo dodaten stres.
 |
| Z duševnimi motnjami so uspešno živele in ustvarjale številne znane osebnosti. Foto: Dejan Javornik |
Če traja dlje ali se ponavlja, lahko posebej pri ranljivih skupinah (otroci, starostniki, nižje izobraženi, revnejši) sproži duševne težave, med drugim tudi depresijo. Posamezniki, ki so opremljeni s strategijami soočanja s težavami, ki imajo primerno in zadostno podporo v okolju, ki so osebnostno močni, s pozitivnim odnosom do sebe in do drugih, pa bodo kljub gospodarski krizi ohranili dobro duševno zdravje. Ob težkih življenjskih situacijah (npr. izguba službe) bodo tudi oni občutili žalost, jezo, razočaranja ipd., vendar dani položaj ne bo sprožil močne in dolgotrajne oviranosti posameznika pri njegovem zasebnem, poklicnem in družbenem delovanju.«
Stigma in predsodki
Svetovni dan duševnega zdravja, katerega najpomembnejša pobudnica je Svetovna federacija za duševno zdravje, smo letos zaznamovali že dvajsetič. »Ob tej priliki želimo ljudem predstaviti nekatera dejstva o depresiji, še prav posebno pa opozoriti, da jo je mogoče uspešno zdraviti in da je okrevanje po zdravljenju možno. Organizatorji osrednjega slovenskega dogodka ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se odločili, da slovenski javnosti približamo skrivnostni svet psihotičnih motenj in jih s tem naredimo bolj občutljive za tovrstne težave ter bolj empatične do ljudi, ki se z njimi soočajo,« je povedal mag. Bogdan Dobnik, predsednik in strokovni vodja programov Ozare Slovenija, nacionalnega združenja za kakovost življenja. Prav psihotične motnje, zlasti shizofrenija, so namreč od vseh duševnih obolenj še vedno najbolj stigmatizirane, zato so organizatorji sklenili prikazati pogosto slabo razumljen svet blodenj, halucinacij, neorganiziranega mišljenja. »Predstavili smo simulator, ki ni zgolj kreativni učni pripomoček, saj obiskovalcem ponuja tudi edinstveno osebno izkušnjo, s pomočjo katere se veča njihovo razumevanje za stiske ljudi s psihotičnimi motnjami, s tem pa tudi sočutje in empatija do njih.
Čeprav je bil simulator v osnovi namenjen študentom in strokovnjakom s področja duševnega zdravja, vse pogosteje obiskujejo tudi laična javnost in svojci oseb s psihotičnimi motnjami. S spremljevalno razstavo portretov svetovni znanih osebnosti, ki so duševno bolečino izkusili na lastni koži, pa smo želeli ovreči številne stereotipe, med katerimi sta pogosta ta, da so duševne motnje redke in da ljudje, ki so z njimi zaznamovani, niso zmožni biti ustvarjalni in produktivni,« je ob pestrem dogajanju na ljubljanskem Kongresnem trgu, ki so ga v sredo prekrili številni slavni obrazi, denimo Wolfgang Amadeus Mozart, Audrey Hepburn, Judy Garland, Francis Scott Fitzgerald, Winston Churchill, Virginia Woolf, Ernest Hemingway, Emily Dickenson, Emile Zola, Hans Christian Andersen, Marlon Brando, Victor Hugo, Marilyn Monroe, Charles Dickens, Leo Tolstoj, Peter Čajkovski in Vincent van Gogh, spregovoril mag. Dobnik in opozoril, da je z duševnimi motnjami še vedno povezanih skoraj toliko predsodkov, kolikor je ljudi, prav vsi pa izvirajo iz pomanjkanja verodostojnih informacij o pravi naravi duševnih motenj: »Prav zato v društvu Ozara Slovenija izkoristimo vsako priložnost, da javnost opozorimo na številne negativne posledice stereotipov in predsodkov, ki ljudem z duševnimi motnjami po zaključenem zdravljenju onemogočajo vključitev v družbeno okolje. S tem želimo spremeniti gledanje javnosti na ljudi, ki trpijo za duševnimi motnjami, in vsakega izmed njih spodbuditi, da skrbijo tako za svoje telesno kot tudi duševno zdravje. Poleg tega jih želimo še opogumiti, da v primerih, ko se sami znajdejo v duševni stiski, ki je ne zmorejo razrešiti sami ali s pomočjo prijateljev, čim prej poiščejo strokovno pomoč.«
Vse več oblik pomoči
In kot kaže, je takšnega poguma vse več, saj se pomoči potrebni vse pogosteje obračajo na razpoložljive službe, je prepričan mag. Dobnik: »Danes je na voljo več služb pomoči kot kadar koli prej, med njimi pa so tudi takšne, ki so na voljo 24 ur na dan in zagotavljajo pomoči potrebnim popolno anonimnost. Na voljo je več informacijo o tem, kje in kako poiskati pomoč (zloženke, spletne strani, brošure ipd.). Službe pomoči, še zlasti psihiatrične bolnišnice, so dosti manj stigmatizirane kot nekoč. Pomoč pa danes prej poiščemo tudi zato, ker v časih, v katerih živimo, smo vedno bolj odtujeni drug od drugega, namesto občutkov solidarnosti pa krepimo individualnost. Zaradi tega in pomanjkanja časa, ki je posledica hitrega načina življenja, ljudje ne najdemo več pravega časa za poglobljen pogovor.«
 |
| Na voljo je več informacijo o tem, kje in kako poiskati pomoč. Foto: Shutterstock |
V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih priče trendu zapiranja velikih socialnovarstvenih zavodov ter vzpostavljanju prijaznejših in humanejših oblik bivanja, ki krepijo samostojnost posameznika in preprečujejo njegovo socialno izključevanje, še poudarja mag. Dobnik in še opozarja na pomanjkljivosti: »Službe pomoči so relativno dobro razvite, je pa zanje značilno, da so preveč centralizirane, številne pa med seboj ne sodelujejo tako, kot bi morale. Medtem ko je v urbanih središčih na voljo kar nekaj različnih virov pomoči, pa je za obrobne slovenske regije, ki jih praviloma zaznamuje visok indeks samomorilnosti in visoka stopnja uživanja alkohola, služb malo ali skoraj nič.
Prav zaradi tega bo treba v prihodnosti izboljšati dostopnost do služb pomoči, skrb za osebe z duševnimi motnjami pa iz institucij prenesti v okolje. Velika potreba se kaže po multidisciplinarnih mobilnih timih, ki bi lahko storitve zdravljenja in rehabilitacije zagotavljale na domovih pomoči potrebnih, poleg tega pa bi lahko delovali v smeri zgodnjega prepoznavanja poslabšanja in kriznih intervencij v primeru hudih duševnih stisk. Prav tako bo treba izdelati jasna pravila igre, ki se bodo nanašala na izvajanje različnih oblik psihoterapije, ter čim prej sprejeti nacionalno strategijo na področju preventive duševnih motenj in samomora.«
