Po ocenah pretirana izguba las in popolna plešavost pesti od osem do deset odstotkov predstavnikov močnejšega spola. Štiri petine je takšnih, ki jih do 70. leta prizadene delna. Lasni mešički se pri plešastih moških zožijo, posledica tega so vedno slabši lasje, ki so tanjši, njihova faza rasti pa je vse krajša.
Natančna analiza temena
»S pomočjo vzorcev, vzetih pri moških, ki jih je že prizadela plešavost, smo ugotovili, da so na temenu še vedno lasni mešički, le da so ti poškodovani. Iz njih zato rastejo zgolj mikroskopsko majhne dlačice, ki se ne morejo razviti v lase,« je povedal dr. George Cotsarelis, profesor dermatologije na univerzi v Pensilvaniji, in dodal: »Na podlagi tega smo ugotovili, da v njih ni dovolj snovi, ki bi spodbujale rast las.«
Krivec je znan
Prav tako so pod drobnogled vzeli tkiva tistih, ki se še vedno lahko pohvalijo s poraščenim lasiščem. Primerjave so pokazale, da je na plešastih temenih veliko proteina prostaglandina D2 (PGD2). Skoraj trikrat več, kot na lasiščih, prekritih z lasmi. Z nadaljnjimi poizkusi so dokazali, da prav ta snov v kombinaciji z drugim proteinom GPR44 zavira rast las. »Gre za popolnoma novo odkritje, niti sanjalo se nam ni, da imata beljakovini tolikšen vpliv,« je povedal Cotsarelis.
Obetavne napovedi
Spojine, ki lahko zmanjšajo količino obeh proteinov že obstajajo. Doslej so se uporabljale za zdravljenje drugih bolezni, denimo astme, Cotsarelis pa je prepričan, da bo mogoče razviti tudi obliko, primerno za zdravljenje plešavosti. »Prepričan sem da bomo končno dobili zdravilo zoper to nadlogo,« je optimistično napovedal.
