ZDRAVA

Pri vnetju mehurja lahko veliko naredimo same

Objavljeno 05. julij 2015 09.00 | Posodobljeno 05. julij 2015 09.00 | Piše: Katja Cah

Ženske smo že po naravi bolj nagnjene k okužbi sečil.

S pomočjo zlate rozge ubijemo dve muhi na en mah – varujemo sečne poti in odganjamo skrbi ter strahove.

Glavni vzrok je, da sta zadnjična odprtina in sečnica zelo blizu skupaj, kar povečuje možnost vnosa prav tistih bakterij, ki povzročajo vnetja, tudi kronična. Včasih si tegobe prikličemo same, še posebno v poletnih dneh. Zdaj je treba v telo vnesti več tekočine kot sicer, saj vročina oziroma sopara pospešuje širjenje bolezenskih klic. To lahko precej preprečimo tako, da nimamo na sebi predolgo mokrih kopalk, oblačil ter obutve. Ne podcenjujmo osvežujočih poletnih nalivov v kombinaciji s klimo, bodisi v avtu bodisi kje drugje. Dobro tudi premislimo, kdaj bomo oblekli tangice ali brazilke. Sploh sintetične niso pametna izbira.

Na stranišče takoj

Kadar se kopamo v bazenih in drugih vodah, kjer mrgoli bakterij, nikar ne urinirajmo, saj jih tudi s tem še bolj gostoljubno povabimo k sebi. Po drugi strani pa moramo čim prej na malo potrebo takoj po spolnem odnosu, sploh če smo v želji po krasnem vrhuncu malce zadrževali vodo. To sicer ni priporočljivo – na stranišče je treba, ko je klic na malo potrebo šele šepet.

Prehrana kot preventiva

Popazimo tudi na prehrano, ki naj ne vsebuje veliko kiselkastih, slanih in močno začinjenih jedi. Po nasvetu patra Simona Ašiča je dobro v vsakdanje obroke vključiti v prvi vrsti fižol, redkev, čebulo, ješprenj, ovsene kosmiče, koruzo, bučnice, jabolčne olupke in jagode. Izogibajmo se večjim količinam prave kave in alkoholu.

Nagnjenost 
k okužbi sečil

Nekateri so že zaradi genske predispozicije bolj dovzetni za trdovratna obolenja, povezana z mehurjem. V skupino ljudi, pri katerih je verjetnejši bolj zapleten potek okužbe sečil, sodijo predvsem sladkorni bolniki, nosečnice in starostniki – tudi moški.

Peteršiljev ali zelenin poparek

Pogosto pozabimo na ustrezno preventivo, poleg tega nas tepe še negativni stres, zato se še prehitro znajdemo v primežu bolečin. Kadar so zelo močne ali trajajo več kot en dan, nujno obiščimo zdravnika; poleg protibolečinske infuzije nam bo najverjetneje dodelil še antibiotike. Sami si pomagajmo s toplimi obkladki, pomočenimi v kis in ilovico. Izjemno učinkovito je tudi pitje brusničnega soka, čajev iz kamilice, rmana, žajblja, ajbiša, ognjiča, kopriv, šipka, breze, regrata in poparka svežih lističev peteršilja ali zelene ter podobnih zdravilnih rastlin, ki spodbujajo delovanje ledvic in odvajajo strupe iz telesa.

Zlata vredna zlata rozga

Ponekod že cveti kanadska zlata rozga, ki velja za invazivno tujerodno rastlino z izvorom v Severni Ameriki. Denimo ljubljanske mestne oblasti jo v zadnjih letih prizadevno odstranjujejo s pojasnilom, da siromaši biodiverziteto – avtohtone rastlinske vrste. Mnogi pa ne vedo, da je ta nezaželena trajnica z rumenimi cvetovi piramidaste oblike izjemno zdravilna. No, kupiti jo je mogoče tudi v lekarnah.

Čaj namesto antibiotikov

»Kanadska zlata rozga nežno in temeljito prečisti ledvice ter izloči povzročitelje bolezni. Pri okužbah sečil, razdražljivem mehurju in vnetjih mehurja bo veliko toplega čaja iz zlate rozge umirilo krče in bolečine ter preprečilo vnetja. Za pripravo čaja prelijte eno čajno žličko zelišča z 250 ml vroče vode in pustite stati pet minut. Pogosto vam bo tak čaj prihranil uporabo antibiotikov,« v priročniku Naša zdravilna zelišča, izdanem pri založbi Narava, svetuje strokovnjakinja za zdravilna zelišča dr. Ursula Stumpf. Po njenih besedah ima zlata rozga tudi izjemno ugoden vpliv na počutje, kadar smo v stresu in živčni: »Pomagala vam bo prepoznati pomembne povezave in vas vrnila na pravo pot življenja. Odplaknila bo pomisleke, odpravila skrbi in strah, okrepila vašo samozavest in vzbudila željo po novih izzivih.« 

Deli s prijatelji