Možganska kap je tretji najpomembnejši vzrok umrljivosti in vodilni razlog invalidnosti v svetu. Po svetu in pri nas je to najpogostejša nevrološka bolezen, v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Vsaki dve uri utrpi možgansko kap en človek, posledice pa obolelemu in svojcem močno spremenijo kakovost življenja.
Dejavniki tveganja
Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic je pomembna preventiva, pa tudi prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, saj lahko s tem zmanjšamo invalidnost in umrljivost.
Bolezen lahko preprečimo z zdravim načinom življenja in predvsem s pravočasnim prepoznavanjem dejavnikov tveganja, najpomembnejši, na katerega lahko vplivamo, je visok krvni tlak. Ker ga navadno ne čutimo, so pomembne redne kontrole, če ugotovimo, da je povišan, zdravljenje. Dobro je torej poznati vrednosti svojega krvnega tlaka pa tudi glukoze in holesterola.
Pomemben dejavnik tveganja je še nereden ritem srca: če ga občutimo, takoj obiščimo zdravnika. Možgansko kap lahko preprečimo z majhnimi spremembami življenjskega sloga: opustimo kajenje in se izogibajmo čezmernemu pitju alkohola, vsak dan se gibajmo, jejmo uravnoteženo hrano, zlasti zelenjavo in sadje, omejimo uživanje soli, maščob in sladkorja.
GROM
Če kljub preventivi doživimo možgansko kap ali jo svojci, je potrebno hitro in pravilno ukrepanje. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Pomembno je, da se ne prestrašimo, ampak ukrepamo: uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Pri večini bolnikov se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, kateri del možganov je prizadet. Najpogostejši simptomi so enostranske motnje vida, dvojni vid, ohromelost oziroma nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora ter razumevanja, pri hujših oblikah celo izguba zavesti. Poleg teh se lahko pojavijo vrtoglavica, slabost z bruhanjem, motnje ravnotežja.
Zdravljenje
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (ta je prizadet), R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke), O – obraz (povešen ustni kot, asimetrija obraza), M – minuta (takoj pokliči 112). Čas so možgani, opozarja stroka, možganska kap je nujno stanje, zato mora bolnik takoj dobiti zdravniško pomoč.
Možganska kap je postala urgentno stanje, ki ga obravnava visoko specializiran zdravstveni tim, in to sta prepoznali tudi slovenska stroka in zdravstvena politika. Veliko naporov je bilo vloženih v izboljšanje prepoznavanja znakov možganske kapi med prebivalstvom, kar je ključno za čim hitrejšo zdravniško oskrbo. Velik del slovenske populacije že pozna akronim GROM: več ljudi bo prepoznalo znake možganske kapi in pravilno ukrepalo, milejše bodo posledice za obolele, ob svetovnem dnevu možganske kapi opozarja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Po zaprtju možganske žile je po nekaj minutah območje nepopravljivo okvarjenih možganov relativno majhno, a se hitro povečuje. K sreči sta zdaj na voljo zdravljenje z raztapljanjem krvnega strdka (trombolizo) in mehansko odstranjevanje strdka iz žile, ki omogočata odpravo nevroloških simptomov in s tem trajne invalidnosti pri številnih pacientih. Bolnik mora prejeti trombolizo največ 4,5 ure po začetku simptomov, pozneje je okvara možganov nepovratna. Kratko časovno okno in sorazmerno malo strokovnjakov, ki znajo to bolezen zdraviti, je velik izziv za organizacijo oskrbe teh bolnikov.
V zadnjih 20 letih so se zaradi napredka medicine odprle številne nove možnosti zdravljenja. Na nevrološki kliniki v Ljubljani sledijo najnovejšim dognanjem na področju zdravljenja ishemične možganske kapi: »Imamo rezultate, ki so podobni ali celo boljši od tujih centrov. Pri nas je delež tromboliz že dosegel 27 odstotkov vseh ishemičnih možganskih kapi, čas (srednja vrednost) od prihoda pacienta v UKC Ljubljana do trombolize pa je že dosegla vrednosti (38 minut), boljše od tujih objavljenih rezultatov: Minneapolis leta 2017 43 min, Avstrija leta 2013 48 min in celotne ZDA leta 2014 59 min.,« sporočajo s klinike. Pri odločitvah glede trombolize zdravnikom pomagajo najsodobnejše metode računalniške tomografije, računalniško tomografske angiografije in računalniške tomografije pretoka krvi. Prav tako je pacientom na voljo mehansko odstranjevanje krvnih strdkov, in to 24 ur na dan, vse dni v letu, kar lahko ponudijo le redki centri v svetu, še sporočajo z nevrološke klinike.
Rehabilitacija Za dober izhod po možganski kapi je poleg akutnega zdravljenja pomembno odkriti neposredni vzrok za nastanek možganske kapi in ga odpraviti. Do 90 odstotkov ponovnih možganskih kapi lahko preprečimo. Za dober izid je nujna tudi zgodnja in bolniku prilagojena rehabilitacija, ki vsaj nekaterim omogoči vrnitev v domače okolje ali celo na delovno mesto. Za najboljše izide zdravljenja moramo rehabilitacijo začeti v prvih dveh dneh po kapi. Napredek je najopaznejši v prvih tednih, a stanje se popravlja vsaj še eno leto. |
