Dovoljeno ni tudi varno, je letošnje vodilo meseca preprečevanja zasvojenosti, ki ga slovenska zdravstvena stroka zaznamuje od leta 2001: Urad Združenih narodov za droge in kriminal čedalje glasneje opozarja tudi na vprašanje novih psihotropnih snovi, proizvajalci katerih so na tržišču neizmerno iznajdljivi in inovativni.
Prilagojena
kemijska struktura
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti so njihove tarče največkrat mladostniki. »V EU jih je vsaj pet odstotkov najmanj enkrat v življenju uporabilo novo psihoaktivno snov,« pojasnjuje Marijana Kašnik, univ. dipl. soc., z Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, in pristavlja, da ne gre za novosti na tržišču z drogami, saj so bile številne snovi sintetizirane in patentirane že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. »Njihova kemična sestava pa je bila šele pred kratkim prilagojena tako, da je njihov učinek podoben učinkom že poznanih nedovoljenih drog,« nadaljuje Branka Božank, univ. dipl. soc. del., z ravenskega zavoda. »Pri novih psihoaktivnih snoveh gre najpogosteje za različne t. i. zeliščne pripravke s sintetičnimi dodatki neznanega izvora, ki niti niso deklarirani na embalaži, za nove sintetične spojine, ki še niso uvrščene na seznam prepovedanih oziroma kontroliranih substanc, ali pa za predhodne sestavine že poznanih psihoaktivnih snovi, zaradi česar so te vsaj nekaj časa zakonsko nekontrolirane in kot take tudi dovoljene. Ravno ta dovoljenost, preprosta dostopnost prek spleta ali t. i. head oziroma smart shopov, zavajajoča imena produktov ter relativno nizka cena dajejo uporabnikom lažen občutek, da je njihova uporaba varna in neproblematična. Nove PAS se prek spleta na primer ponujajo kot rastlinske droge, kopalne soli, dišave, mešanice zelišč, rastlinska gnojila, party tabletke ipd. Pogosto so označene z napisi, da izdelek ni primeren za zaužitje oziroma za uporabo pri ljudeh.«
Kemijska struktura teh drog je pogosto neznanka, tudi učinki in posledice, ki jih njihova uporaba prinaša, niso predvidljivi. Ker so nove psihotropne snovi le kratek čas v okolju, za mnoge ni znanstvenih študij o njihovih učinkih, tako kratkotrajnih kot tistih, ki se lahko pokažejo čez čas, opozarja Božankova: »Pri novih psihoaktivnih snoveh gre predvsem za sintetične kanabinoide, sintetične katinone, piperazine, triptamine, ketamin, substance na osnovi rastlin (kat, kratom, salvia), GHB in druge. Nove snovi se sintetizirajo s kemijsko spremembo, da nastanejo spojine, ki so podobne prepovedanim drogam in posnemajo njihove učinke. Dejstvo je, da gre za neraziskane snovi in uporabnik ne more biti prepričan o kratko-, srednje- in dolgoročnih učinkih, zato lahko zanj predstavljajo večje tveganje, včasih tudi z usodnimi posledicami.«
Motnja, skrita v ozadju
Kot poudarja mag. Mirjana Radovanovič, dr. med., spec. psih., s Psihiatrične klinike Ljubljana, so odzivi mladostnikov na psihotropne snovi drugačni kakor pri odraslih. »Po eni strani je telesni odziv lahko bolj buren, prav tako psihološki, ta tudi nepričakovan (glede dobrih in slabih učinkov). Vendar je prav tako značilno, da mladostniki le izjemoma pri sebi prepoznajo rabo substanc kot problematično. Menijo, da zmorejo obvladovati rabo.« Opozarja, da je uporaba psihotropnih snovi v tej starosti pogosto simptom drugih težav, ki jih ima mladostnik zaradi neustreznih odnosov v družini, navezovalnih težav, težav, povezanih s šolo in učenjem, ovir na področju čustvovanja ali svoje impulzivnosti: »Manjkrat je raba substance tista, ki je razumljena kot problem sam po sebi, zato jih relativno malo poišče pomoč prav zaradi rabe psihotropnih snovi, je pa to eden od simptomov, ki odraža neko drugo motnjo ali bolezensko dogajanje. Pogosteje kot v preteklosti, denimo pred desetimi leti in več, pa med dežurstvi vidimo akutne zaplete rabe psihotropnih snovi, kot so zastrupitve, ali neobičajne, patološke reakcije na katero od zaužitih drog. Pri teh incidentih najpogosteje ne gre za osebe, ki že imajo razvit sindrom odvisnosti.«
Po podatkih študije ESPAD o uživanju psihotropnih snovi med evropskimi 15- in 16-letniki je alkohol najpogosteje uporabljena droga, starost za prvo srečanje z njim se niža. Zadnja, iz leta 2011, je pokazala velik delež tistih, ki so vsaj enkrat v življenju zaužili oziroma vdihavali hlapljive snovi, da bi dosegli boljše počutje (inhalante, kot so toluenska topila in bencin): v Sloveniji je delež 20-odstoten, povprečje 36 sodelujočih držav pa znaša 9 odstotkov. Naši mladostniki so se nad povprečje uvrstili tudi po številu pokajenih cigaret v zadnjih 30 dneh in po rabi marihuane. »Starost ob prvem srečanju z drogo se niža,« nadaljuje mag. Radovanovičeva: »Večina rednih kadilcev med mladostniki začne pri 13 letih kaditi vsakodnevno, 60 odstotkov se jih sreča z alkoholom v starosti do 13 let in kar 12 odstotkov je bila v tej starosti že vsaj enkrat opita. Kar četrtina je že kdaj zaužila ilegalno drogo do 15. leta. Študija ESPAD sicer kaže blag upad rabe alkohola med letoma 2003 in 2011, vendar še vedno govorimo o treh četrtinah populacije, ki so alkohol zaužile pred končanim biološkim in psihološkim razvojem, to pomeni tudi pred zakonsko določeno mejo osemnajst let. Glede na zaplete in incidente na urgentnih službah lahko sklepamo, da je dandanes več opijanja kakor v preteklosti in da je vloga alkohola čim hitreje doseči stanje opitosti, ki omogoča pozabo neprijetnih čustev, travmatičnih izkušenj, stresa, kdaj pa gre tudi za radovednost in morda stave, objestnost …«
Začne se doma
Kot še opozarja mag. Radovanovičeva, so pogoste tudi kombinacije različnih psihotropnih snovi: »Hkratno uživanje več vrst drog je vedno visoko tvegano za zdravje in ima lahko za posledico življenjsko ogrožajoča stanja. Pogosto je alkohol prva substanca, ki jo mladostnik zaužije ob neki priložnosti. Alkohol ima za posledico odklapljanje alarmov, to pomeni, da se spremeni presoja situacij, ocena tveganj, zato se poveča verjetnost za neustrezne odločitve in nevarna vedenja, kot je zaužitje še kakšne droge (ki je pač na voljo v tisti situaciji) ali vstop v nezaščitene spolne prakse.« Alkohol pa pogosto spremlja tudi sočasna raba zdravil, študije že od 1997. kažejo na nemedicinsko rabo pomirjeval in uspaval pri približno petih odstotkih slovenskih mladostnikov. »Vendar noben mladostnik ne bi smel zlorabljati zdravil, ki se sicer predpisujejo na recept za točno določene namene!« še poudari.
In koliko truda sodobna slovenska družba vlaga v zajezitev zasvojenosti in zlorabe drog med mladimi? Kot ocenjuje sogovornica, težava največkrat izvira iz domačega okolja: »V šolah se kljub zmanjševanju sredstev za preventivne akcije trudijo ohranjati vsaj nekaj preventivnih in zdravstveno vzgojnih vsebin. O ozaveščenosti staršev bi težko govorila, a podatki kažejo, da dobijo otroci in mladostniki prvi stik z alkoholom največkrat doma, in to zelo zgodaj v svojem odraščanju.«