Ljudje, ki so polno zaposleni, imajo obveznosti in le malo časa zase, se čutijo pomembne in koristne. Gre za sodoben problem, piše avtor več knjig o osebni rasti Rod Judkins in dodaja, da vsi hitimo, a le malokdo počne tisto, kar si resnično želi. Veliko ljudi večino svojega dneva zapravi za to, da ustreže svojemu šefu ali družini, le malo časa pa posveti sebi. Svoja življenja zapravijo za hitenje, a ne glede na to, kako hitro gredo, se zdi, da nikoli ne bodo dosegli nekaj izjemnega.
Gre za problem 21. stoletja, pravi Judkins. »Naše življenje ni kratko, a ga sami naredimo kratkega. Življenje je dolgo, če vemo, kako ga izkoristiti,« je že pred dva tisoč leti dejal rimski filozof Seneca.
Nenehna zaposlenost je odvisnost, ki nas varuje pred tem, da smo sami s seboj. Nobena aktivnost ne more biti uspešno opravljena, če smo preveč obremenjeni. Naše obremenjene misli ne sprejemajo nič globljega in zavračajo vse, kar je enostavno rečeno natrpano v njih.
Tako za aktualen čas kot za stari Rim je značilno, da nas okolje odvrne od tega, da bi počeli tisto, česar si res želimo – živeli svoje življenje na svoj način.
