Previdno na sonce

Sonce je zdravo, saj je vir vitamina D in obenem boljša razpoloženje, a ga ne sme biti preveč: če se mu pretirano izpostavljamo, lahko povzroči škodljive učinke na koži, očeh, imunskem sistemu pa tudi razvoj vseh vrst kožnega raka. Ta je najpogostejša oblika raka pri ljudeh. Obstaja ga več vrst, najnevarnejši je maligni melanom. Tega je približno pet odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka, pravi Andreja Murnik Rauh, dr. med., specialistka dermatovenerologije, zunanja sodelavka Medicinskega centra Barsos. »Melanom ne spada med najpogostejše vrste kožnega raka, se pa njegova incidenca viša, najhitreje med vsemi raki. Pojavlja se na koži in sluznicah, povsod, kjer so pigmentne celice. Največkrat vznikne v zdravi koži kot nova sprememba, lahko pa se razvije iz že obstoječega kožnega znamenja.«

Spremljajte kožna znamenja

Zato moramo poznati svoja znamenja in biti pozorni na spremembe velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja – sumljiva so nesimetrična in z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna. Poleg tega so melanomi praviloma večji od pol centimetra v premeru in rastejo, poudarja Murnik Rauhova: »Zato je zlasti pri ljudeh, ki imajo številna znamenja na koži, še bolj pomembno samopregledovanje. Tistim, ki imajo veliko pigmentnih znamenj, priporočamo redne kontrole pri dermatologu.«

Nevarnost nastanka kožnega raka je večja tudi pri dolgotrajnem čezmernem izpostavljanju soncu in UV-žarkom, pri večjem izpostavljanju soncu ali opeklinah v otroški dobi, pri ljudeh s svetlo poltjo, pri pegastih, rdečelasih, na pojav melanoma vpliva tudi dedna nagnjenost, prisotnost melanoma pri krvnih sorodnikih, sogovornica našteva dejavnike tveganja. »Če opazimo spremembe na znamenju, je prav, da se obrnemo na specialista dermatologa, ki bo znamenje pregledal s posebno napravo, ga slikal in spremljal njegovo rast, če se mu bo zdelo sumljivo. Če poenostavimo – ko se na koži pojavi nova sprememba, ki je drugačna od preostalih, jo je treba pokazati dermatologu. Prav zgodnje odkrivanje te najbolj nevarne oblike kožnega raka je namreč ključnega pomena za ozdravitev, kajti globlje ko melanom prodre, manjše so možnosti za preživetje, in obratno – tanjši ko je, večja je verjetnost, da bo oboleli brez večjih težav ozdravel,« opozarja Murnik Rauhova.

Čez dan v senci

Zdaj že vsi vemo, da višje ko je sonce na nebu, močnejše je ultravijolično sevanje. To pomeni, da smo med 11. in 15. uro v senci, še posebno to velja za majhne otroke. Ti si bodo zlahka zapomnili enostavno pravilo: umaknimo se s sonca, ko je naša senca krajša od telesa. A seveda niti v senci nismo popolnoma varni, zato moramo uporabiti sredstvo za zaščito pred soncem: ne le telo in okončine, zaščititi moramo tudi ušesa, nos, vrat, tilnik, ne pozabimo na predel za koleni, meča in nart. Ne zadostuje, da se namažemo le enkrat v dnevu, namazati se moramo približno na dve uri, predvsem pa po vsakem kopanju in če se močno potimo. Če uporabljamo kremo z visokim zaščitnim faktorjem, še ne pomeni, da na soncu lahko ostanemo dlje.

»Na nastanek kožnega melanoma lahko vpliva tudi večja izpostavljenost UVB- in UVA-žarkom. Prav zato je ozaveščenost o nevarnostih, ki jih prinaša sonce, še bolj pomembna. Dermatologi opažamo, da se pri ljudeh na področju zaščite pred sončnimi žarki še vedno pojavljajo določena napačna prepričanja. Eno je tudi to, da se moramo zaščititi le na morju ali v gorah, čeprav smo sončnim žarkom najpogosteje izpostavljeni prav pri vsakodnevnih dejavnostih, pri ukvarjanju s športom, delu na vrtu in na prostem, igranju na peskovniku, med klepetom ob kavici na prostem, ob obisku toplih krajev v zimskem obdobju in tudi na smučanju,« poudarja sogovornica in dodaja, da smo glede uporabe zaščitnih krem v zadnjih letih ljudje veliko bolj ozaveščeni in jih čedalje več uporabljamo. »Nekateri pa jih, žal, še vedno premalo. Rada bi opozorila na zadosten nanos – za en nanos naj bi praviloma uporabili 35 mililitrov kreme, kar je precejšnja količina.«

Oblaki so prepustni

Ne le s kremo, kožo lahko zaščitimo tudi z različnimi pokrivali – idealna so s širokim robom, ki prekriva obraz in nos, ter podaljškom iz blaga, ki na zadnjem delu sega do konca vratu – in primernimi oblačili, za oči poskrbimo s primernimi sončnimi očali. Najboljše varovalo od vsega pa je seveda izogibanje soncu. In ne pozabite: tudi kadar je oblačno, obstaja tveganje, povezano z UV-žarki, saj so oblaki prepustni zanje.

Kožni rak je v otroški dobi in adolescenci relativno redka bolezen, v redkih primerih se melanom pojavi tudi pri otrocih, pojasnjuje Murnik Rauhova: »Sicer se pojavlja v vseh starostnih skupinah, incidenca narašča s starostjo že po 30. letu. Melanomi, ki se pojavljajo v pozni starosti, so praviloma manj agresivni. V zadnjih letih jih odkrijemo bistveno prej kot v preteklosti, saj so ljudje bolj ozaveščeni, se vedno več pregledujejo. Če opazijo kakšno spremembo, gredo tudi prej k zdravniku.« A za nastanek kožnega raka ni krivo le sonce. Večkrat se melanom pojavi pri ljudeh, ki imajo več kožnih znamenj, na večjo pojavnost vplivata tudi tip kože (večja verjetnost za njegov nastanek je pri svetlopoltih ljudeh) in dedna nagnjenost, pravi sogovornica.