Predvsem sneg, ki pokrije poledenelo podlago in tako pred očmi skrije morebitno nevarnost zdrsa na neočiščenih pločnikih in pešpoteh, poveča tveganje za poškodbe, ki pa so lahko v nekaterih primerih tudi usodne.
Izpostavljeni so predvsem starejši od 65 let, ki lahko zaradi počasnejšega delovanja refleksov in motorike, okornosti zaradi obrab gibalnega sistema in nemalokrat tudi zaradi povečane telesne teže pri padcu utrpijo hude poškodbe. Največ je poškodb kolkov, ki so v kombinaciji z drugimi boleznimi v 20 odstotkih tudi smrtne. »Veliko je primerov, ko se rehabilitacija take poškodbe zavleče in se bolnik dlje ne giblje, to pa privede do oslabljenosti organizma. Pozimi je povečan pojav viroznih in drugih obolenj, ki še dodatno prizadenejo imunski sistem poškodovanca. Predvsem takrat, ko je organizem preobremenjen, so take poškodbe lahko tudi smrtne,« razloži dr. Anže Kristan, dr. med., vodja urgentnih in intenzivnih dejavnosti travmatoloških klinik UKC.
Nepravilno zdravljenje pusti trajne posledice
Pri padcu so najbolj izpostavljeni glava, zapestja, rame, kolki in hrbtna vretenca. Pri zadnjih dveh je v največ primerih potreben operativni poseg, veliko poškodb pa se lahko zdravi s počitkom, hlajenjem z ledom in zdravili proti bolečinam in vnetju. Ko gre za zvin gležnja, ki je ena izmed najpogostejših poškodb, si lahko pomagamo sami: zaščitimo si poškodovani predel, si ga hladimo, obvežemo s kompresijskim povojem, potreben pa je tudi počitek, pri katerem imamo privzdignjeno poškodovano nogo. Pri zvinu pride do natega sklepne ovojnice in obsklepnih vezi, ki jih spremljajo bolečine, oteklina, podplutba, slabša pa je tudi gibljivost sklepa. Nepravilno zdravljeni zvini lahko pustijo posledice v obliki nestabilnosti sklepa, prav zato je potrebna popolna rehabilitacija. Za vse druge poškodbe, ki so posledica padca, je potreben obisk zdravnika, ki bo postavil diagnozo in predpisal zdravljenje. Pri starejših ljudeh celjenje zlomov in rehabilitacija potekata počasneje kot pri mlajših poškodovancih. Tudi gostota kosti se z leti manjša, ob osteoporozi pa je verjetnost za poškodbo še večja.
»Poledica in neočiščeni zasneženi pločniki ostajajo po navadi dan ali dva. Takrat naj predvsem starejši ostanejo doma, če pa se že odpravijo ven, naj poskrbijo za primerno zimsko obutev,« svetuje dr. Kristan. K zmanjševanju možnosti za poškodbe pri starejših pomaga boljša telesna pripravljenost, ki jo krepimo z redno vadbo. Vaje za koordinacijo in motoriko so najboljše, saj izboljšajo odziv pri zdrsu ali padcu. Poleg tega se starejši vse manj zavedajo pomembnosti prehranjevalnih navad, kajti zdravo in uravnoteženo prehranjevanje ter pitje dovolj tekočine izboljšata počutje ter krepita moč in imunski sistem.
Poškodbe smučarjev in deskarjev
Poleg pešcev pa pozimi v bolnišnicah poišče pomoč tudi več tistih, ki so se poškodovali na smučiščih. Pri smučanju je v skoraj polovici primerov poškodovano koleno, in sicer notranja stranska vez in sprednja križna vez. Pri deskarjih se poškodbe razlikujejo po tem, da so pri njih večinoma poškodovane zgornje okončine, predvsem zapestje. Poškodbe s smrtnim izidom so najpogostejše pri mladih, agresivnih smučarjih ali deskarjih, ki izbirajo neurejene proge, po katerih drvijo s preveliko hitrostjo. K varnosti zelo pripomore zaščitna čelada, ki jo ozaveščeni obiskovalci belih strmin sicer v večini s pridom uporabljajo, k njeni popularizaciji pa je pripomoglo tudi dejstvo, da jo imamo za nekakšen modni dodatek. Poškodbe se razlikujejo tudi med spoloma; pri ženskah so pogostejše poškodbe kolena, pri moških pa glave in rame. Zvinov in zlomov spodnjih okončin je bistveno manj tudi zaradi vse boljše smučarske opreme, zato naj vam ne bo odveč odšteti nekaj več denarja za nakup boljše, ne nazadnje gre za vaše zdravje. Predvsem otroci, ki se udeležujejo tovrstnih zimskih aktivnosti, naj bodo dobro opremljeni. Poleg čelade, ki varuje njihovo glavo, naj imajo še dodatne ščitnike ter dobre smučarske čevlje in vezi.
Na ledu 3300 poškodb na leto
Med sneženjem ali poledico na urgentnem oddelku bolnišnice sprejmejo od 200 do 300 poškodovancev na dan. Sezonsko obravnavajo približno 3300 poškodb zaradi padca na poledeneli površini, med 1500 in 2000 primerov pa obravnavajo kot posledico smučarske nesreče. Če se znajdemo v položaju, ko moramo ponuditi prvo pomoč poškodovancu, je treba najprej zbrati čim več informacij o poškodbi, da jih bomo lahko posredovali reševalcem. Če oseba le nemirno leži in sama pove, da ne more premikati udov in da jih ne čuti, je treba ravnati tako kot pri zlomu v predelu hrbtenice, torej poškodovanca s čim manj premikanja ustrezno imobiliziramo in počakamo do prihoda reševalcev.
