Zdravje in olivno olje sta besedi, ki gresta z roko v roki. Toda čeprav za to čislano olje odštejete veliko denarja, sploh nimate zagotovila, da je res pravo. Morda se v steklenici skriva cenejše, katerega spretni proizvajalci preoblikujejo in poimenujejo tako, da se najbolje prodaja.
Večina ni pravih
Lažna olivna olja na tržišču vsebujejo barvila, arome in klorofil. Te sestavine sojinemu ali drugemu cenejšemu olju zagotavljajo podoben okus, kot ga ima olivno, opozarja Tom Mueller, poznavalec jedilnih olj. On in njegovi somišljeniki menijo, da je kar 70 odstotkov t. i. ekstra deviškega olivnega olja, ki ga je mogoče kupiti povsod po svetu, lažnega ali razredčenega z drugimi olji, včasih celo z dodatkom škodljivih snovi, zaradi česar imajo na zdravje ravno nasproten učinek od želenega. »Kakovost in dobro ime ekstra deviškega olivnega olja sta ogrožena povsod po svetu,« trdi Mueller.
Kako prepoznati pravo?
Po okusu ga je težko prepoznati. Celo prave strokovnjake je z njim mogoče zavesti. Obstajata pa dva zanesljivejša načina.
- Ekstra deviško olivno olje se na hladu zgosti. V hladilniku bi zato moralo postati gostejše, ko se segreje, pa znova tekoče. Olje, ki v hladilniku ne postane gosto, torej zagotovo ni ekstra deviško.
- Pravo olivno olje je vnetljivo in bombažne nitke oljne svetilke, prepojene z njim, bi morale goreti.
Kje ga kupiti?
Najboljše pri lokalnih proizvajalcih, ki jih dobro poznate. Drugi način je poiskati podjetje, ki ima certifikat. Z njim dokazuje, da je olje čisto in organsko. Cena ni vedno kazalec kakovosti in pristnosti.
Kako ga hraniti?
Previsoka temperatura in svetloba ogrožata kakovost pravega olivnega olja. Vedno zato izberite takšno, ki je v temnejših steklenicah. Doma ga prelijte v manjšo embalažo in jo hranite v omari, vendar ne blizu štedilnika. Preostalo olje shranite v hladilniku oziroma na temperaturi, ki ne presega 15 stopinj Celzija.
