Preventivni pregled lahko reši življenje

Redni preventivni pregledi nam lahko torej ne le rešijo življenje, temveč občutno olajšajo zdravljenje. Kot pojasnjuje primarij Milan Stefanovič, dr. med., spec. internist gastroenterolog, strokovni direktor Diagnostičnega centra Bled, se rak na debelem črevesu in danki skoraj vedno razvije iz črevesnih polipov: »Gre za tkivno tvorbo, ki vznikne iz sluznice in štrli iz črevesne stene ali stene danke v prostornino črevesa. Ta polip lahko zelo dolgo, tudi več let povsem nemoteno raste, ne da bi človek vedel zanj. Bolezenski znaki se v večini primerov pojavijo šele, ko polipi zaradi svoje velikosti ustavijo premikanje blata in plinov v črevesu. To lahko povzroči krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, izjemoma celo popolno zaporo črevesa. Očitni simptomi so tudi napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanja, zaprtost), slabost in bruhanje. Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, občutek polne danke in krvavitve iz nje. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje.«

Zdravljenje je lahko preprosto

In tudi ko se pojavijo simptomi, te pogosto pripisujemo drugim težavam, kot so obolenje prebavil, žolčne razjede ali kamni, hemoroidi ali reakcije na določeno hrano. Prav zato mnogi dolgo omahujejo z obiskom zdravnika, ko pa se vendarle opogumijo, na pregledu ugotovijo, da je za ustrezno in učinkovito zdravljenje prepozno, ugotavlja sogovornik: »Rak se je namreč lahko v tem času prek krvi in limfe nenadzorovano razširil po drugih delih telesa. Če se simptomi že pojavijo in če je bolezen že prisotna, ne moremo reči, da je zdravljenje izgubljeno. Danes je onkologija zelo napredovala – poznamo vse, od kirurške onkologije, zdravljenja s kemoterapijo do zdravljenja z radioterapijo. Če govorimo o raku debelega črevesa in danke, je preživetje več kot 50-odstotno, a do določene meje. Zato želimo ugotoviti spremembe v tisti fazi, ko je še predrakasta, da bolezen ustavimo in da ne napreduje, ali pa v zgodnji fazi raka, ko lahko večino takšnih sprememb odstranimo endoskopsko.«

Zdravniki specialisti že kar med preiskavo odstranijo morebitne polipe in pogosto je lahko zdravljenje že s tem končano, s postopkom pa preprečijo nastanek raka. Pri večjih polipih ali tistih, ki kažejo znamenja raka, so potrebni dodatni posegi, nadaljuje prim. Stefanovič: »Če gre torej za zgodnje odkritje, je zdravljenje preprosto in učinkovito. V tem primeru po endoskopski poti odstranimo spremembe, bolnik pa gre lahko že takoj po preiskavi domov ali ostane na opazovanju 12 ur. Ker je zdravljenje v zgodnji fazi tako učinkovito, spodbujamo tudi tiste, ki nimajo težav, da se udeležijo preventivnih pregledov. Z napredkom bolezni je zdravljenje vse bolj zahtevno – potrebne so lahko kemoterapije, veliki kirurški posegi.«

Svit izjemno učinkovit

V Sloveniji priložnosti za preventivo ne primanjkuje, presejalni program Svit, ki ga izvajamo od 2009., je namreč prvič v zgodovini pripomogel k zmanjšanju števila obolelih za rakom na debelem črevesu in danki. »Kot presejalna metoda se uporablja test na prikrito krvavitev v blatu. Osebe s pozitivnim presejalnim testom so napotene na kolonoskopijo. Program je zelo uspešen, predvsem pa so njegovi učinki vidni zelo hitro. S Svitom večino rakov odkrijemo v zgodnjem stadiju, ko zdravljenje še ni tako zahtevno. Uspešnost programa se kaže tudi v stroških, ki jih krije zavarovalnica – v zadnjih šestih letih smo s tem prihranili 12 milijonov evrov,« pojasnjuje sogovornik, ki pa opozarja na pomen natančnosti preiskav: »Študije dokazujejo, da se lahko pri endoskopiji prebavnega trakta spregleda pomemben delež predrakastih in rakastih sprememb, zato je natančna preiskava izjemno pomembna. Poleg izkušenj in znanj mora imeti endoskopist na voljo ustrezno opremo in dovolj časa. Prav ena takšnih naprav je nov endoskopski aparat z visokoresolucijsko multi LED-tehnologijo s kar 135-kratno optično povečavo, ki ga imamo v Diagnostičnem centru Bled.« Oprema omogoča visoko ločljivost in strokovnjakom tudi po napornem in večurnem gledanju v endoskopski zaslon olajša delo: »Endoskopisti smo s tem dobili možnost, da spremembe ne samo lažje ugotovimo, temveč tudi z visoko natančnostjo opredelimo njihovo naravo. Poleg LED-kromoendoskopije imamo na voljo še t. i. LCI-tehnologijo, ki močno poveča barvni kontrast opazovanega tkiva.«

V program Svit so vključeni ljudje v starosti od 50 do 74 let, za Slovenijo to pomeni več kot pol milijona ljudi, ki jim je tako vsaki dve leti omogočeno brezplačno testiranje blata. »V treh dveletnih presejalnih ciklih je imunokemični test na prikrito krvavitev v blatu opravilo 890.000 prebivalcev Slovenije (57 odstotkov vabljenih). Test je bil pozitiven pri 6 odstotkih preiskovancev, ti so mesec do dva po opravljenem testu opravili kolonoskopijo. Seveda pa si želimo, da bi se na naše povabilo odzvalo še več ljudi,« pojasnjuje prim. Stefanovič.

Po statistiki se bolezen večkrat pojavi pri moških. Približno 90 odstotkov bolnikov je ob odkritju starejših od 50 let, a zbolijo lahko tudi mlajši – osem odstotkov obolelih je mlajših od štirideset, a takrat gre običajno za družinsko obremenitev, še sklene sogovornik: »V teh primerih ne čakamo, da je oseba stara 50 let in več, ampak jih pregledamo že prej – deset let prej, preden je sorodnik zbolel za rakom, oziroma pri starosti 40 let.«