Preventiva rešuje življenja

Rak materničnega vratu (RMV) je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Od leta 2003 v Sloveniji poteka državni program organiziranega presejanja za raka materničnega vratu Zora, ki ga izvaja onkološki inštitut. Presejalni program z rednimi preventivnimi ginekološkimi pregledi, ki ga ženske opravijo na tri ali pet let, in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogočajo zgodnje odkrivanje sprememb.

Rak materničnega vratu spada med redke oblike. Pomeni približno 1,5 odstotka vseh na novo odkritih vrst raka v Sloveniji. Zbolevnost upada. Incidenca raka materničnega vratu se je v prvih desetih letih delovanja presajalnega programa Zora zmanjšala za skoraj polovico, z 211 novih primerov leta 2003 na 117 primerov 2012., ko je bila zabeležena najmanjša pogostnost v zadnjih 60 letih, to je v obdobju, odkar deluje Register raka RS. V tem letu je zbolelo 117 žensk, skoraj polovica manj kot 2003., in okoli 60 odstotkov manj kot v začetku 60. let, ko je bila incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji največja. To je tudi v evropskem merilu odličen uspeh, pravijo na onkološkem inštitutu.

Prva tako se pri nas manjša umrljivost: na leto zaradi RMV umre od 40 do 50 žensk. V zadnjih desetih letih se umrljivost povprečno zmanjšuje za okoli dva odstotka na leto. Za primerjavo: v sosednji Hrvaški vsako leto za RMV zboli okoli 400 žensk, umre jih 150. Umrljivost za RMV pri nas nikoli ni bila tako velika kot v državah s podobno incidenco, zagotovo tudi zaradi večjega deleža rakov, odkritih v zgodnejših stadijih, kot kažejo podatki programa Zora.

Redni pregledi in cepljenje

Onkologi pravijo, da je RMV redka izjema med tovrstnimi boleznimi, kjer lahko preprečijo skoraj vsak nov primer, če pravočasno odkrijejo spremembe na materničnem vratu. Ženske, ki redno hodijo na ginekološke presejalne preglede, imajo kar od 70 do 80 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kdaj zbolele. Prav tako ženske, ki so bile cepljene proti humanimi papiloma virusi (HPV) še pred prvo okužbo. Okužba z virusom HPV – prenaša se s kože na kožo, kar se zgodi ob kakršni koli vrsti spolnega odnosa – je odgovorna za nastanek več kot 95 odstotkov primerov raka materničnega vratu. Najpogostejša sta HPV 16 in 18. Drugi dejavniki tveganja za okužbo s HPV so začetek spolnih odnosov v zgodnji mladosti, prebolele spolne bolezni in številni spolni partnerji. Tveganje povečujejo tudi številni porodi, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, družinska obremenjenost in tudi okužba s HIV.

Poleg presejanja oziroma rednih ginekoloških pregledov je učinkovita preventiva pri preprečevanju raka materničnega vratu cepljenje, ki varuje pred dvema genotipoma visokorizičnih HPV (HPV 16 in HPV 18), ki povzročata okoli 70 odstotkov vseh rakov materničnega vratu. Ker cepivo ni terapevtsko (ne pozdravi že obstoječih okužb) in ker se dekleta najpogosteje okužijo v prvem letu po začetku spolnih odnosov, je cepljenje najbolj učinkovito, če ga opravijo pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji je od 2009. na voljo brezplačno vsem deklicam v 6. razredu osnovne šole, če se takrat ne cepijo, to lahko storijo brezplačno še v 8. razredu. Dostopno je tudi preostalim ženskam, a ga morajo plačati. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), se vsako leto cepi le okoli polovica vseh deklet, ki jim je omogočeno brezplačno cepljenje. Vzroki za premajhno precepljenost še niso raziskani. »Tudi sama sem presenečena nad tako slabim odzivom na cepljenje deklic proti HPV, zanimali bi me razlogi,« je dejala Astrid Djurišić, dr. med., ginekologinja z onkološkega inštituta, in dodala, da »nas očitno vse skupaj čaka precej dela tudi na tem področju, vključno s sodelovanjem z mediji«.

Zdravljenje raka materničnega vratu

Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih pregledov, praviloma odkrijejo že predrakave spremembe, ki jih zdravijo, še preden se rak razvije, ali pa odkrijejo raka v začetnem stadiju, ko je s preprostim operativnim posegom dobro ozdravljiv, ženska pa praviloma ohrani maternico in lahko še vedno zanosi. Prav z možnostmi zdravljenja raka pri mlajših bolnicah, ki si po njem želijo ohraniti plodnost, se v svetu in tudi pri nas precej ukvarjajo, pravi Astrid Djurišić. »Enega od kirurških načinov zdravljenja raka materničnega vratu (radikalno trahelektomijo: amputacijo materničnega vratu z ohranitvijo materničnega telesa) v zadnjih letih uporabljajo tudi na ginekološki kliniki v Ljubljani; seveda je možno le pri nekaterih bolnicah z RMV v zgodnjih stadijih, vseeno pa je prav, da ženske za to možnost izvedo in se o njej pogovorijo pred začetkom zdravljenja.«

Ženske moramo redno hoditi na ginekološke preglede, tudi tiste, ki niso več v rodni dobi!

Predrakave spremembe in zgodnje oblike raka zdravijo kirurško, in sicer z izrezom tkiva z diatermično zanko ali konizacijo (stožčasto izrezanje tkiva). Osnovni način zdravljenja invazivnega raka materničnega vratu je s kirurškim posegom ali radioterapijo. Za dokončni način se odločijo glede na stadij bolezni in patomorfološke lastnosti. Učinkovitost zdravljenja napredovale bolezni povečajo s kombinacijo obsevanja in kemoterapije. V določenih primerih je priporočeno nadomestno hormonsko zdravljenje. Po operativnem posegu je pomembno, da bolnice tudi spremljajo. »Če so bolnice po radikalni operaciji brez znakov bolezni, naredimo prvi ginekološki pregled po dveh mesecih, vključno z ultrazvokom, pozneje si sledijo pregledi na štiri mesece (test PAP). Pri bolnicah, ki so se zdravile z obsevanjem, se klinični in ginekološki pregled opravlja na tri mesece s testom PAP in ultrazvokom.«

Bodimo odgovorne

Večina žensk, ki zboli za rakom materničnega vratu, se presejalnega programa Zora ne udeležuje redno. Pri neodzivnicah je več možnosti, da bodo zbolele za napredovalo obliko raka, pri katerem je napoved izida bolezni slabša. Kot kažejo podatki državnega presajalnega programa Zora, je pregledanost ciljne populacije, torej žensk v starosti 20 do 64 let, ki so v treh letih, kolikor je priporočeni interval med presejalnimi pregledi, opravile vsaj en pregled brisa materničnega vratu, v Sloveniji več kot 70 odstotkov. Pregledanost v zadnjem triletju dosega 70 odstotkov v vseh slovenskih regijah, razen v zdravstvenih regijah Murska Sobota, Koper, Maribor in Novo mesto. Pregledanost presega ciljnih 70 odstotkov v starostni skupini od 20 do 49 let, v obdobju, ko je število novih bolnic največje. V Sloveniji se ginekoloških pregledov premalo udeležujejo predvsem starejše ženske med 50. in 64. letom starosti.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji premajhna tudi precepljenost proti HPV. Necepljene deklice bodo pozneje v življenju bolj ogrožene za predrakave spremembe CIN in raka materničnega vratu kot cepljene vrstnice.

Da bi še zmanjšali pojavnost te oblike raka v Sloveniji, sodelavci programa Zora ženske pozivajo, da se redno udeležujejo presejalnih pregledov tudi po koncu rodne dobe, saj jih še vedno lahko ogroža rak materničnega vratu.