V razvitem svetu, kamor spada tudi Slovenija, je najpogostejši rak pri ženskah rak dojke. Vsako leto za njim zboli okoli 1200 žensk. »Od tega jih je 80 odstotkov starejših od 50 let, a tudi število obolelih pred 40. letom ni zanemarljivo. Še vedno pa pride le polovica žensk prvič k zdravniku, ko je bolezen omejena zgolj na dojko. Pri preostalih je bolezen ali že na bezgavkah ali razsejana,« pravi Mojca Senčar, predsednica Europe Donne, pri kateri letos še posebej poudarjajo pomen preventive.
»Podatka o tem, koliko žensk se dejansko samopregleduje, nimamo, a že če povprašamo med nami, zdravniki in strokovnimi delavci, lahko vidimo, da je ta številka nizka,« pravi dr. Mateja Krajc z Onkološkega inštituta Ljubljana, Senčarjeva pa dodaja, da je samopregledovanje naloga vsake ženske od poznih najstniških let naprej.
»Samopregledovanje je zelo pomembno, a ko ženska raka zatipa, je ta lahko velik že pol centimetra ali več. Smisel preventive je v tem, da raka odkrijemo, še preden ga lahko ženska sama zatipa. Pri samopregledovanju gre predvsem za samopoznavanje lastnega tkiva dojk. Preglede izvajamo enkrat mesečno, med osmim in desetim dnevom od prvega dne menstruacije, ko so dojke najbolj pregledne stoje in leže. Pomembno je, da ženska zazna spremembo od prejšnjega meseca, in ko se to zgodi, poišče zdravstveno pomoč. Samopregledovanja se ženska lahko nauči pri splošnem zdravniku ali ginekologu, veliko gradiva pa je na spletni strani presejalnega programa Dora, kjer je na voljo tudi video, v katerem je prikazana pravilna tehnika,« pojasnjuje dr. Krajčeva.
Telesna dejavnost kot umivanje zob
Glavni nevarnostni dejavniki za raka dojk so ženski spol, starost, obremenilna družinska anamneza, jemanje nadomestne hormonske terapije za lajšanje težav v menopavzi in reproduktivni dejavniki (nižja starost ob prvi menstruaciji, majhno število otrok, majhno število mesecev dojenja, visoka starost ob menopavzi).
Glede na to, da primarna preventiva pri raku dojk ni najuspešnejša, saj se je reproduktivnim nevarnostnim dejavnikom zaradi zahodnega življenjskega sloga težko ali nemogoče izogniti, so veliki napori usmerjeni v sekundarno preventivo. »To pomeni zgodnje odkrivanje raka. Sem sodi presejanje, torej pregledovanje navidezno zdravih žensk s presejalno mamografijo, da bi med tistimi, ki so brez kliničnih težav, odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo zgodnjo obliko raka, ko ta še ni tipen oziroma ne kaže drugih kliničnih znakov,« pravi dr. Krajčeva.
Za preprečevanje raka dojk zdravniki svetujejo zdrav življenjski slog, vzdrževanje normalne telesne mase, predvsem po menopavzi, telesno dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ženske med 50. in 69. letom starosti spodbujajo k vključitvi v presejalni program Dora. Mojca Senčar poudarja pomembnost dejavnega življenja. »Telesna dejavnost bi morala biti pri vseh takšna rutina, kot je umivanje zob,« pravi.
Vedno učinkovitejše zdravljenje
»Vsako leto za rakom dojk še vedno umre okoli 400 žensk, vendar pa z zgodnjim odkrivanjem in predvsem čedalje učinkovitejšim zdravljenjem dosegamo vedno boljše uspehe. Rak dojk postaja čedalje bolj obvladljiva bolezen, kar se tudi v naši državi že nekaj let kaže z zniževanjem umrljivosti in čedalje boljšim preživetjem,« pravi dr. Simona Borštnar z onkološkega inštituta in dodaja, da je petletno preživetje za tiste bolnice, ki so zbolele v letih 2006–2010, 86,2 odstotka, kar je v primerjavi s stanjem pred dobrima dvema desetletjema za več kot 20 odstotkov boljše. »Razveseljiv in zelo optimističen pa je podatek da so petletna preživetja bolnic, ki so imele ob postavitvi diagnoze lokalno omejeno bolezen, le nekaj odstotkov manj od 100,« pravi Borštnarjeva.
Oktobra vsi dnevi lepi
Na novinarski konferenci so zadnji dan seprtembra predstavili projekte letošnjega rožnatega oktobra. Letošnji je v znamenju projekta »Lep je dan«, s katerim v Europi Donni želijo poudariti, da je življenje čudovito in da je lahko vsak dan lep tudi, če se spopadaš z boleznijo. Z bolnicami in ozdravljenkami so posneli glasbeni spot na pesem Lep je dan pevke Anje Rupel. Za koreografijo in koordinacijo plesno-gibalnega dela je poskrbel koreograf in plesalec Matevž Česen. V spotu sodeluje skoraj 40 bolnic in ozdravljenk in 40 plesalcev. Ples bodo predstavili na več dogodkih v okviru rožnatega oktobra. Prvi bo že ta četrtek v ljubljanski veleblagovnici Nama.
Vzporedno s plesnim dogajanjem je nastala tudi serija fotografij Lep je dan. Fotograf Tomaž Levstek je skozi objektiv ujel pozitivno podobo bolnic in ozdravljenk. Fotografije so v črno-beli tehniki, čez prsi pa imajo portretiranke širok rožnati trak. S fotografijami bodo nagovarjali k skrbi za zdravje dojk mimoidoče v blagovnicah v Ljubljani in Mariboru ter na mestnih avtobusih v Ljubljani.
