Dandanes skoraj ni človeka, ki ga ne bi vsaj občasno zabolelo v križu. Po nekaterih podatkih ima od 50 do 80 odstotkov prebivalcev v razvitem svetu težave z bolečinami v križu, hrbtenici in vratu. Zanje so največkrat krivi sedeči življenjski slog, nepravilna drža in pomanjkanje gibanja.
»Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, in ne za novodobni, sedeči način življenja,« poudarja Blanka Koščak Tivadar, diplomirana fizioterapevtka, magistrica vzgoje in menedžmenta v zdravju. Stabilnost trupa in hrbtenice zagotavljajo trije med seboj tesno povezani podsistemi, pojasnjuje: pasivni (kostna gostota, vretenca, medvretenčne ploščice, fasetni sklepi, ligamenti in fiziološke krivine), dinamični (mišice in kite) in nadzor živčnega podsistema (živčni sistem in mehanoreceptorji). »Vzdrževanje stabilnosti hrbtenice in trupa torej ni avtomatični, temveč kompleksni proces, ki vključuje pridobljene senzorne informacije, obdelavo v možganih in ustrezne živčno-mišične odgovore. Normalni proces, ki sledi letom, je upad mišične mase in je posledica živčne degeneracije – progresivne izgube motonevronov, gibalno športne neaktivnosti in s tem slabše antioksidativne zaščite telesa in upada mitohondrijev v mišicah. Ob dejstvu, da večino dneva presedimo, so posledice neizbežne.«
Križ s križem Bolečine v križu so najpogostejši vzrok za obisk pri zdravniku, takoj za prehladom. Povprečen človek se z močnimi bolečinami v križu sreča najmanj trikrat v življenju, z blažjimi večkrat. Najbolje je ukrepati takoj. Najboljši nasvet je redno gibanje, poskrbeti je treba tudi za primerno vadbo in opremo: z nepravilnimi gibi lahko namreč povzročimo več škode kot koristi, v najslabšem primeru tudi poškodbo. Bodite pozorni pri sklanjanju in dvigovanju: ko dvigate stvari s tal, ne sklanjajte hrbta, temveč počepnite v kolenih. Ko nas uščipne v križu, si blažje bolečine lahko lajšamo sami, s protibolečinskimi zdravili, ki so brez recepta na voljo v lekarnah, pa tudi z različnimi mazili in geli, s katerimi večkrat na dan masiramo oboleli predel. Koristijo tudi kinezio trakovi, ki so učinkoviti pri zmanjševanju bolečin in opori mišicam: vnetni procesi hitreje izzvenijo, bolečine hitreje popustijo, gibanje pa tega procesa ne ovira, ampak ga nasprotno celo pospešuje. A pozor: ni vseeno, kako trak namestimo, zato to prepustimo strokovnjakom, fizioterapevtom. Treba je pripraviti dolžino traku in ga oblikovati, ob nameščanju pa glede na lokacijo poškodbe postaviti pacientovo telo v določen položaj. |
Zdravilo je gibanje
Ne sedimo samo v službi, ampak tako rekoč povsod: v službo in domov se vozimo z avtom in še naprej sedimo tudi doma, pred tevejem ali računalniškim zaslonom. Vsakodnevno sedenje z leti povzroči vse ohlapnejše hrbtne mišice. Če dodamo še pomanjkanje gibanja, so težave s hrbtenico kmalu del našega vsakdanjika: prve se lahko pojavijo okoli 30. leta, velikokrat že prej. Pri sedenju je povečan pritisk na hrbet, vrat, ramena, roke in noge, to pa povzroča ogromne pritiske na hrbtne mišice in hrbtenične diske. Poleg tega se pri sedenju pogosto grdo držimo, nagnemo se naprej ali se v stolu zgrbimo, nepravilna drža pa lahko poškoduje hrbtenične strukture in okrepi ponavljajoče se bolečine v hrbtenici. Ves čas, tudi med sedenjem, zato pazite, da se boste držali vzravnano.
Ob močnih bolečinah radi vzamemo protibolečinsko sredstvo, a to pomeni le začasno olajšanje, trajnega pa imamo ves čas pred nosom: pomaga redno gibanje! To je tudi najboljša preventiva, poudarja Koščak Tivadarjeva: »Redna telesna dejavnost skladno s smernicami, ki priporočajo 50 odstotkov aerobnih dejavnosti, 25 odstotkov vaj za moč in 25 odstotkov vaj za gibljivost, elastičnost in fleksibilnost, najmanj 30 minut zmerne aktivnosti šestkrat na teden. Seveda pa je treba odpraviti oziroma omiliti negativne dejavnike na bio-psihološkem in socialnem področju.«
Preprečimo bolečine
Kadar je bolečina akutna, najpogosteje pomagajo mirovanje, rahla masaža in morda kakšen mišični relaksant, svetuje Koščak Tivadarjeva. »Veliko je ugibanja, ali hladiti ali greti boleči predel. Osebno vedno svetujem pacientom, naj se ravnajo po tem, kaj jim bolečino omili. Kadar ne pojenja, se celo stopnjuje, je nevzdržna ali pa se pojavijo motnje odvajanja urina ali blata, je treba obiskati zdravnika.
Ta potem pacienta pogosto napoti k fizioterapevtu, ki bo opravil pregled in izbral primerno terapijo, da bo omilil bolečino (protibolečinska, manualna terapija, kinezioterapija...), in ga nato vodil do normalnih dnevnih aktivnosti. Na koncu bo pacienta tudi podučil, kaj storiti, da se stanje ne ponovi. A brez sodelovanja in vključenosti, bolje rečeno opolnomočenosti bolnika ne bo šlo,« opozarja fizioterapevtka iz fizioterapije Mediko.
Težave s hrbtenico je seveda najbolj pametno preprečiti: vaje lahko torej izvajamo preventivno, z njimi pa lajšamo ali odpravimo tegobe. Okrepimo namreč hrbtne in trebušne mišice, ki vplivajo na telesno držo, razgibamo sklepe hrbtenice in okončin, predvsem pa se naučimo vzravnane in pravilne drže. Lotimo se jih postopno in opravljamo redno. Katere so najprimernejše, pa je težko reči, pravi Blanka Koščak Tivadar: »Noben pacient ni samo 'križ', nihče ne prinese k nam na fizioterapijo samo svoje vratne hrbtenice ali samo kolena. Ljudje smo kompleksna bitja in pomembno je mišično, skeletno, psihološko, hormonsko ravnovesje in še bi lahko naštevali,« pravi fizioterapevtka. A vendarle so pomembni ustrezna gibljivost vseh sklepov, normalna razteznost mišic in dobre stabilizacijske mišice. »Pri preprečevanju bolečine v križu so pomembne trebušne in zadnjične mišice, dovolj dolga skupina zadnjih stegenskih mišic in primerno dolge (ne skrajšane) upogibalke kolkov. Ni najboljše vaje, pomembne so vaje za vse telo in predvsem pravilna izvedba. Tega pa se ne da naučiti na internetu ali prek youtuba.«