Odpornost mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom je globalni problem, ki ogroža tako ljudi kot živali. Mednarodne in evropske organizacije si s številnimi pobudami prizadevajo za omejitev rabe antibiotikov, a vse kaže, da za zdaj neuspešno.
Prihodnji teden, 18. novembra, bomo zaznamovali evropski dan ozaveščanja o antibiotikih, stroka bo znova opozarjala na pomen preudarne rabe antibiotikov in na nevarnost odpornosti bakterij, pojasni Jana Kolman, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, letos pa bo v ospredju samozdravljenje z antibiotiki: »Dejstvo je, da lahko antibiotike predpiše le zdravnik, ki vas je pregledal. Pomembno je upoštevati nasvete o času in načinu jemanja antibiotikov ter pomembno je upoštevati dejstvo, da ne uporabljate 'ostankov' antibiotikov. Antibiotiki niso protibolečinska zdravila in ne morejo pozdraviti vsake bolezni. Antibiotiki niso učinkoviti proti prehladom ali gripi. Za lajšanje simptomov so vam na voljo druga zdravila. Odpornost proti antibiotikom lahko vodi do zdravstvenih težav. Preudarna raba antibiotikov lahko pomaga ustaviti razvoj odpornih bakterij ter pomaga, da ostanejo antibiotiki učinkoviti tudi za naslednje generacije.« Bakterije so zelo prilagodljive na izzive v okolju in vsako predpisovanje ter uživanje antibiotikov povzroča razvoj proti njim odpornih sevov v bakterijski populaciji, spomni Kolmanova: »Antibiotike naj bi predpisovali pri ljudeh in živalih le za zdravljenje obolenj, povzročenih z bakterijami, ki so za predpisane antibiotike občutljive. Za dosego tega so v zdravstvu in veterini uveljavljeni posebni postopki prepoznave in odločanja glede najprimernejšega zdravljenja, da bi bile škodljive posledice jemanja antibiotikov čim manjše.«
Večina bakterij še vedno občutljiva na skoraj vse znane antibiotike
Vsako uživanje antibiotikov zunaj teh okvirov, denimo za virusne okužbe ali za vzpodbujanje rasti pri živalih, je neodgovorno, nesprejemljivo in dolgoročno škodljivo. »Ne smemo pa pozabiti niti na dejstvo, da protimikrobne snovi uporabljajo tudi v drugih strokah, da se dodajajo v različna čistila, sredstva za osebno nego in drugam, kar tudi lahko vpliva na razvoj odpornih bakterij,« še pojasni sogovornica in poudari, da odgovornosti nosi vsa družba: vsi tisti, ki se pravil ne držijo v svojem poklicu, in vsak posameznik, ki jemlje antibiotike po lastni presoji ali se ne drži zdravnikovih navodil. »Seveda pa je odgovornost nekaterih večja: po moji oceni tistih, ki kljub vedenju in znanju kršijo pravila, ki imajo potem širše škodljive posledice na razvoj odpornosti bakterij proti antibiotikom,« še pristavi.
Odpornost proti antibiotikom je znana skoraj pri vseh bakterijah: nekatere so proti določenim antibiotikom že naravno odporne, druge so razvile odpornost proti določenim antibiotikom z razvojem v okolju, kjer je bil prisoten ta antibiotični pritisk. K sreči je večina bakterij še vedno občutljiva za vsaj nekaj učinkovitih antibiotikov, skrb pa v zadnjem času povzročajo nekatere bakterijske vrste, ki so odporne proti skoraj vsem znanim antibiotikom, ki se uporabljajo za zdravljenje, opozarja Kolmanova: »Čeprav so bile prvotno prisotne v nam bolj oddaljenih državah, pa se v zadnjih letih zaradi mobilnosti in iskanja zdravstvenih storitev tudi zunaj EU pojavljajo taki bolniki v naših sosednjih državah in že tudi pri nas, tako da moramo biti zelo pozorni pri hitri prepoznavi, ustreznem nameščanju in ukrepanju.«
In kaj bomo storili, če nekateri antibiotiki preprosto ne bodo več učinkovali, se bomo lahko zavarovali vsaj s cepljenjem? »Strokovnjaki po svetu intenzivno iščejo izhod iz tega perečega problema in brez razvoja novih antibiotikov ter novih načinov zdravljenja ne bo šlo. Določena cepiva so bila že uspešna za zmanjševanje težjih obolenj z določenimi povzročitelji in s tem morebiti tudi odpornimi proti antibiotikom – tu mislim predvsem na cepiva proti pnevmokokom, meningokokom in hemofilusu, ki se že uporabljajo,« sklene Kolmanova.
