Presejalni programi rešujejo življenja

Rakave bolezni postajajo velik javnozdravstveni problem tako v Evropi kot drugod po svetu. Število novo diagnosticiranih bolnikov z rakom je iz leta v leto večje, a obenem je z razvojem medicine vedno več vrst raka, ki jih znamo pozdraviti ali vsaj zazdraviti. Ta diagnoza danes še ne pomeni zadnjih dni življenja, kot je bilo morda nekoč skorajda samoumevno. Po ocenah Registra raka Republike Slovenije je lani zanj na novo zbolelo okrog 14.300 ljudi, več kot polovica od njih za enim od petih najpogostejših: za rakom dojke, debelega črevesa in danke, pljuč, prostate ali za kožnim rakom.

Novi evropski kodeks

Najpogostejše rakave bolezni so tako ali drugače povezane z življenjskim slogom pa tudi z biološkimi, fiziološkimi in kemičnimi dejavniki iz delovnega in bivalnega okolja. Zato bi lahko nekatere vrste, kjer so te povezave trdno dokazane, preprečili že s spremembo življenjskega sloga v bolj zdravega. Prav tem preventivnim ukrepom je namenjen Evropski kodeks proti raku, ki so ga strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije lani prenovili. Nastalo je 12 nasvetov proti raku, ki jih bodo predstavniki Zveze slovenskih društev za boj proti raku javnosti podrobneje predstavili prihodnji teden.

Uspešen program Svit

Poleg preventive so pomembni in zelo učinkoviti tudi presejalni programi. V Sloveniji potekajo trije, Dora za rak dojke, Zora za rak na materničnem vratu in Svit za rak debelega črevesa in danke. Prav zadnjemu bodo posvetili svoje aktivnosti v sklopu tedna boja proti raku in mednarodnega meseca boja proti raku debelega črevesa in danke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot pravi vodja programa Svit Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., je presajanje dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. »Če je bolezen odkrita pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka,« poudari dr. Maučec Zakotnikova in doda: »Leta 2011 se je po dveh letih izvajanja programa Svit prvič zgodilo, da se je krivulja porasta raka debelega črevesa in danke obrnila navzdol.«

Začetek 4. kroga

Pri nas ga izvajajo že šest let, in prav zdaj začenjajo 4. krog programa, ki je namenjen ciljni populaciji od 50. do 69. leta starosti, ta je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Pogostost tega raka strmo narašča prav v omenjeni starosti. Po treh krogih ugotavljajo, da se je povečala odzivnost povabljenih – ta je v zadnjem krogu dosegla okoli 57 odstotkov, v prvem krogu je bila odzivnost le 50-odstotna. Kot razloži sogovornica, so s pomočjo presejalnega programa okoli 50 odstotkov raka odkrili še v fazi predrakavih sprememb, ko za zdravljenje zadošča odstranitev polipa. »Ko programa Svit še ni bilo, smo le 12–15 odstotkov primerov odkrili v zgodnji fazi, ko je bolezen popolnoma ozdravljiva, zdaj pa jih v zgodnjih fazah odkrijemo več kot polovico,« pojasni.

Brez strahu

»Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v program Svit odzovejo na vabilo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka,« pojasni sogovornica in doda: »Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem na dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo.« Del programa je tudi skrb za kakovost kolonoskopskih centrov in izobraževanje strokovnjakov, ki opravljajo kolonoskopijo in laboratorijske analize. »Kolonoskopija je danes prijazna do bolnika, bolečine so redkost, če pa že so, ekipa počaka z delom, da se pacient sprosti. Strah pred preiskavo je zato odveč,« sklene dr. Maučec Zakotnikova, ki si želi, da bi se na vabila odzvalo še več ljudi, predvsem moških, ki so bolj dovzetni za to obliko raka. Želja je, da bi dosegli vsaj 70-odstotno odzivnost, kot jo dosežejo Finci pri svojih presejalnih programih.