ZDRAVA SPOLNOST

Preprečimo neželene posledice

Objavljeno 18. junij 2013 22.10 | Posodobljeno 18. junij 2013 22.12 | Piše: Sara Femec

O dobrem odnosu med dvema je izjemno lahko govoriti, teže ga je uresničevati.

Bojana Pinter, specialistka ginekologije in porodništva, se strinja, da je odgovorna skrb zase in za partnerja povezana z zdravo spolnostjo.

Kako razlagate zdravo spolnost?

Pri spolnosti je najprej treba preprečiti nehotene in škodljive posledice, predvsem neželeno zanositev in prenos spolno prenosljivih okužb (SPO). Pri zdravi spolnosti, tudi raziskave to potrjujejo, je pomemben začetek vstopa v spolno življenje – da ni prehiter. Danes, v sodobnem svetu, za spolnost ni nikoli prepozno, marsikdaj pa je prehitro. To je glavni problem, ki s sabo prinaša neželene posledice v večjem delu sveta. Na eni strani imamo pozitivne plati spolnosti, ki jih poudarjamo, po drugi strani je to bistveno varneje početi takrat, ko je oseba dovolj zrela in odgovorna.

Koncept zdrave spolnosti je torej bolj povezan z mladimi. Se za starejše domneva, da so to lekcijo usvojili in vedo, kako ravnati?

Problem je, da morajo imeti mladi ravno toliko znanja kot starejši, saj vstopajo na isto področje, ki pa je zanje lahko bistveno bolj tvegano. Mladostnik bi moral za varno spolnost imeti vse informacije, ki jih starejši morda pridobijo v več letih. Zdrava in varna spolnost je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. Tudi v tem primeru se stanje spreminja. Podatkov za Slovenijo nimamo, a v Veliki Britaniji opažajo povečevanje spolnih okužb tudi pri starejših od 65 let. Moderno komunikacijsko orodje je omogočilo, da ljudje bolj živahno spolno živijo, kot so pred desetletji. Zdravstvo želi opozarjati predvsem na neželene posledice.

image
Dr. Bojana Pinter, specialistka ginekologije in porodništva

Kje mladi dobijo znanje in informacije?

Pri nas spolne vzgoje kot obveznega predmeta v šolskem sistemu ni. Te vsebine, preprečevanje zanositve in varna spolnost, se pokrivajo tako, da jih predavajo učitelji, ki znanje dobijo na določenih seminarjih. Nekaj področij pokrivajo študenti medicine s projektom Virus (vzgojno-izobraževalni in zdravstveno-preventivni program, ki deluje pri Društvu študentov medicine Slovenije in ga študentje prostovoljno vodijo, op. p.), kjer organizirajo predavanja. Mladi iščejo strokovne nasvete na spletu, ki je najpomembnejši vir informacij o spolnosti: na spletni strani www.tosemjaz.net. (Razvili so jo na Oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, op. p.) Ta področja so zelo pomembna. Spolna vzgoja v šolah bi morala poleg poznavanja fiziologije (biološki vidik) učiti predvsem veščine komunikacije, krepiti spoštovanje in odgovornost do sebe in drugih, prepoznavati agresivno, pasivno in asertivno vedenje ter spodbuditi ponotranjenje osnovnih vrednot. Spolna vzgoja je pravzaprav vse. Najmanjši problem je predstaviti spolni odnos, ki je danes dostopen že v vseh medijih.

Omenili ste Veliko Britanijo. Ali pri nas izvajajo raziskave o spolnosti, so te sistematične?

Problem je v državnem financiranju, ker so to projekti nacionalnega pomena. V zadnjih desetih letih ni bilo raziskav na temo spolnosti odrasle populacije, prva in zadnja je bila leta 2000. Dobro bi bilo ponovno izvesti tudi raziskave o reproduktivnem življenju Slovencev, ki smo jih imeli leta 1989 in 1995.

Se zdrava spolnost povezuje z dvema, ki sta čustveno dovolj zrela in vesta za potrebe svojega telesa? Je povezana s samim odnosom med partnerjema?

Absolutno, to je poglobitev osnovnega zavedanja, da oseba odgovorno poskrbi zase in za svojega partnerja glede preprečevanja neželenih posledic (nosečnost in SPO). Na tej podlagi se lahko ustvarja zadovoljujoč odnos.

Kaj pa osebe, ki imajo težave s spolnostjo, kako sprejemajo zdravo spolnost?

S spolnimi motnjami se pri nas ukvarjajo večinoma psihiatri v ambulanti za spolne motnje. Imamo tudi že prvo ginekologinjo, ki se je specializirala za to področje. V primerjavi z drugimi težavami je seksualna medicina pri nas manj razvita. Upamo, da bo tudi v prihodnje več znanja o tem, da bodo pacientke in pacienti imeli lažji dostop do pomoči. 

Deli s prijatelji