Najpogostejši vzroki za to so genski, različne infekcijske bolezni, obolenja ušes, tudi starost in zdravila pa seveda izpostavljenost hrupu. Ta ne prizadene le sluha, zaradi njega trpi ves organizem.
Današnji petek je mednarodni dan skrbi za sluh: Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ga je razglasila že leta 2007, njegov namen pa je predvsem ozaveščanje javnosti o pomembnosti izgube sluha in pomenu skrbi zanj. Letos poteka pod sloganom Naredi dobro naložbo: prepreči in zdravi izgubo sluha.
Po podatkih SZO je na svetu 360 milijonov ljudi z okvaro sluha (v EU okoli 52 milijonov ljudi), od teh je kar 32 milijonov otrok, z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa bi lahko preprečili kar 60 odstotkov primerov pri otrocih. Najpogostejši vzroki za okvaro sluha pri otrocih so genski, sledijo različne infekcijske bolezni, obolenja ušes (do 330 milijonov ljudi na svetu trpi za kroničnim vnetjem ušesa), na težave s sluhom vplivajo tudi starost in zdravila pa seveda izpostavljenost hrupu. Če okvara sluha nastane pri otroku, je nujno, da je deležen učinkovite rehabilitacije, izobraževanja in opolnomočenja. Izguba oziroma okvara sluha v otroštvu močno vpliva na učenje govora in jezika, iz tega izhajajo težave pri opismenjevanju, razvoju socialnih veščin in graditvi samopodobe. Izguba sluha torej vpliva na otrokov celostni razvoj. Ker imajo ljudje z okvaro ali izgubo sluha pogosto nižjo izobrazbo, imajo posledično slabše zaposlitvene možnosti, manjša je njihova delovna storilnost izguba sluha torej vpliva na socialni in gospodarski status obolelega pa tudi skupnosti in države. Strošek nezdravljene okvare sluha stane države EU okoli 178 milijard evrov na leto, v primerjavi s tem pa so stroški zdravljenja zelo nizki, zato je to dobra investicija – investicija v sluh, poudarjajo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.
A težavo je mogoče preprečiti, blažiti in zdraviti, pomembni so redni sistematski pregledi, s katerimi odkrivamo zgodnje težave, to je zlasti pomembno pri otrocih, saj okvara sluha pomeni slabše sledenje pouku in tudi nižje ocene, ko jo odkrijemo, pa je potrebno hitro ukrepanje, torej zdravljenje, tudi s slušnim aparatom v Sloveniji lahko vsak, ki ima okvarjen sluh v govornem območju, dobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS in učenjem znakovnega jezika. Z vsem tem bodo tudi posamezniki z okvarjenim sluhom do popolnosti dosegli svoj potencial, svoje sanje.
Kljub opozorilom mnogi še vedno ne skrbijo dovolj za svoj sluh; številne raziskave kažejo, da ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, ostajajo v boljši psihofizični kondiciji, imajo manjše tveganje za kognitivni upad in demenco, so manj utrujeni, kakovost njihovega življenja je višja, poudarjajo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki ima okoli 5300 aktivnih članov. Tisti, ki slabo slišijo, ne sodelujejo v vsakdanji komunikaciji, zaradi česa se počutijo izključene in osamljene. Kako pomemben je sluh, se po navadi zavemo šele, ko imamo težave. Te so bile nekdaj pogostejše med starejšimi več kot tretjina starejših od 75 let slabo sliši –, dandanes pa vse slabše slišijo že mladi, menda za kar 15 odstotkov slabše kot njihovi starši! Za to je krivo predvsem glasno poslušanje glasbe, ne le v nočnih klubih in na javnih prireditvah, kjer je dovoljena raven zvoka lahko zelo presežena, ampak tudi zaradi poslušanja glasbe s slušalkami: kar 1,1 milijarde mladih od 12 do 35 let tvega okvaro sluha, ker poslušajo preglasno glasbo in/ali dolgo časa. Ne le na tujem, tudi v Sloveniji je tako. Pred leti so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje na osnovnih in srednjih šolah opravili anketo o tem, kako mladi poslušajo glasbo. Sodelovalo je 1635 mladostnikov. Ti se za poslušanje glasbe prek slušalk največkrat odločajo zato, da ne motijo drugih najpogosteje na vlaku ali avtobusu, med hojo, tekom in rolkanjem, všeč jim je, da jih ne moti hrup okolice. Nekateri jo poslušajo, ko jim je dolgčas, drugi pravijo, da je tako zvok boljši, peščica jih je povedala, da lahko tako glasbo poslušajo glasneje. S tem pa dobra petina mladostnikov (12,4 odstotka) tvega poškodbo sluha v prihodnosti.
Zato je pomembno, da delujemo preventivno in se izogibamo hrupu, kar je sicer težko, saj nas spremlja povsod, doma, v službi in šoli, na ulici, v večjih mestih niti ponoči ni miru in tišine. Po podatkih SZO je prometni hrup takoj za onesnaženim zrakom tisti zunanji dejavnik, ki vpliva na zdravje. Med posledicami pretirane izpostavljenosti hrupu, neprijetnim zvokom v našem okolju, ki se jim ne moremo izogniti, so poleg slabšega sluha še povišana vznemirjenost in stres, visok krvni tlak, motnje spanja in koncentracije ter učenja, tudi sprememba vedenja.
