Občutek stresa je vse prej kot prijeten. Kadar je nekdo pretirano napet, ga poskušamo potolažiti z besedami. Nekatere od njih pa niso vedno v pomoč. Zlasti se je treba v komunikaciji z nekom, ki ga pestijo težke skrbi, izogibati nekaterim besedam.
Kadar nam nekdo zaupa svojo stisko, običajno ne išče nasveta. Kot zatrjujejo psihologi, tedaj potrebuje nekoga, ki bi ga poslušal. Da bi lahko sprostil svojo jezo, skrbi ali frustracije.
Z drugimi besedami: človek v stiski največkrat ne pričakuje mnenja, temveč samo uho.
V pogovoru z njim bi se obvezno morali izogibati dvema besedama. To sta moral bi. Svetovati nekomu čustveno ranljivemu, kaj bi v preteklosti moral storiti, pomeni zanemariti njegova čustva ter v ospredje postaviti sebe. Osebi v stiski s tem sporočate, da je za svoje občutke kriva sama in da bi vi v njeni koži ravnali drugače. Posledica tega ni samo večji stres, temveč tudi še slabša samozavest, ki je že tako načeta.
Prav tako v pogovoru z osebo v stresu pazite na naslednje:
- Previdno z vprašanjem zakaj. Z njim bi nekdo v zadregi lahko dobil občutek, da ga obsojate.
- Zastavljajte vprašanja, na katera lahko odgovori z da ali ne. Oseba, ki se je obrnila na vas, bi se rada poglobila v svoja občutja in taka vprašanja ji omogočajo prav to.
- Pokažite, da pozorno poslušate, in podvprašanja zastavite le, kadar pripovedovalec obmolkne. Tako bo lažje ocenil, racionaliziral in tudi ubesedil pogosto zelo kompleksna čustva.
