Prvi znak parodontalne bolezni je krvavitev iz dlesni, ko v izpljunku pri ščetkanju zob opazimo kapljico krvi, je razložil Živo Bobič, dr. dent. med., vodja Zobozdravstvenega centra Babit v Ljubljani. Večina ljudi se za to ne zmeni in misli, da gre za normalen pojav, če bi kapljico krvi opazili v urinu, blatu, očesu, pa bi nemudoma poiskali strokovno pomoč, ugotavlja izkušeni zobozdravnik. »Vzrok parodontalne bolezni so bakterije, ki se v vlažnem in toplem okolju ustne votline na zobnih oblogah nezadržno razmnožujejo. Večje kot je njihovo število, večja je škoda, ki jo naredijo. Vneta dlesen je samo zunanji znak bolezni, nevidni znak je topitev kosti in posledično podaljševanje zoba oziroma zobne korenine; ker je v kosti vedno manj zoba, se kmalu začne majati, to pa vodi v njegovo izgubo.«
Zobozdravniki ugotavljajo, da si večina ljudi zobe in dlesni čisti nepopolno. »Zobna obloga ali plak je biofilm, ki ga je težko odstraniti, poleg tega so nekatera mesta težje dostopna. To so medzobni prostori, nagnjeni zobje in predeli na zobnem vratu ob dlesni.« Mehke zobne obloge se pojavijo že v 24 urah. Če jih ne odstranimo, jih je vedno več in sčasoma se spremenijo v trde, ki jim v pogovornem jeziku pravimo zobni kamen. Ta je na površino zob in zobnih nadomestkov čvrsto vezan in ima hrapavo površino. Sogovornik poudarja, da veliko nadlogo predstavlja zobni kamen pod dlesnijo. Tudi tega lahko odstrani le zobozdravnik ali ustni higienik.
Pomembna domača nega
Trde zobne obloge odstranjujemo z ultrazvokom, luščilci in gladilci, površinska zabarvanja zob pa tudi s peskanjem zobnih površin, je povedala ustna higieničarka Barbara Sotlar iz omenjenega centra in dodala, da higienik vedno dela v sodelovanju z zobozdravnikom, ki ob morebitnih težavah ali dvomih takoj lahko pomaga ali svetuje – npr. pri morebitnih globokih gnojnih žepkih. »Mehke obloge imamo vsi, pri tistih, ki zob ne čistijo pravilno, pa se te začnejo v 24–48 urah strjevati v zobni kamen.«
Obisk pri higieniku se začne s pregledom ustne votline, prikazom oblog z intraoralno kamero in razlago ugotovljenega stanja. »Ljudje so večinoma presenečeni, da imajo zobni kamen, ker so se nanj navadili in jih ne moti.« Sledi odstranjevanje oblog, ki se konča s peskanjem oziroma poliranjem z gumico ali ščetko in polirno pasto. Zobje so veliko bolj gladki kot prej, zato se lažje čistijo, nove obloge pa se težje nabirajo. Higienik nas nato pouči, kako pravilno skrbeti za ustno higieno. »Odstranjevanje oblog svetujemo na pol leta, invalidom, sladkornim bolnikom, ljudem s fiksnim zobnim aparatom in protezami pa pogosteje,« pravi Sotlarjeva.
Sogovornika opozarjata, da obiskovanje zobnega higienika ne more nadomestiti vsakdanje skrbne domače nege, pri kateri smo še vedno premalo dosledni. Dlesen, ki se zaradi zobnega kamna odmakne, se tudi po čiščenju v ordinaciji ne vrne več na svoje prvotno mesto. Škode torej ni mogoče popraviti.