Prelomni pristop v zdravljenju melanoma

Kožni rak oziroma melanom je edini rak, ki ga lahko vidimo; njegov razvoj lahko – če smo seveda dovolj pozorni – opazimo sami. A kljub številnim opozorilom in ozaveščanju v medijih je rak kože prisoten, učinkovitega zdravljenja za napredovalo bolezen pa do pred kratkim ni bilo. Melanom tako ostaja eden najnevarnejših rakov, ki je ponekod dobil epidemiološke razsežnosti. Tudi pri nas število na novo odkritih primerov iz leta v leto narašča. V Sloveniji zaznavamo sorazmerno visoko incidenco, približno 500 bolnikov letno, njihovo število pa se povečuje na vsakih 6–10 let. Živih bolnikov z melanomom je med 4000 in 5000 (leta 2011 je bilo 4598 bolnikov z melanomom). Ocenjeni petletni delež preživetja pri napredovalem metastatskem melanomu (IV. stadij) je majhen – od 15 do 20 odstotkov.

S klikom na fotografijo se bo prikazala celotna statistika pojavnosti raka.

Zdravljenje melanoma

Zdravljenje se začne s kirurško odstranitvijo tumorja na koži. Če je ta zelo debel, sledi biopsija varovalne bezgavke in po potrebi tudi njena odstranitev. Pri bolnikih z zasevki v bezgavkah dodamo adjuvantno zdravljenje z interferonom.

Prelomni pristop v zdravljenju

Po novem imajo bolniki z napredovalim melanomom, ki se ga ne da odstraniti z operacijo, ali razsejanim melanomom novo možnost zdravljenja z imunoterapevtskim zdravilom pembrolizumab.
Zdravilo predstavlja revolucijo v zdravljenju melanoma, saj pacientu ne le podaljša življenje, ampak pri nekaterih bolnikih celo pripelje do ozdravitve. Izsledki randomizirane ključne študije KEYNOTE-006, ki so bili pred kratkim predstavljeni na letnem srečanju Ameriškega združenja za raziskovanje raka (American Association for Cancer Research – AACR) in objavljeni v reviji New England Journal of Medicine, so namreč pokazali, da je pembrolizumab pri zdravljenju inoperabilnega napredovalega melanoma dosegel statistično značilno boljše preživetje brez napredovanja bolezni, celokupno preživetje in celokupni delež odziva kot primerjano zdravilo (ipilimumab).

Zdravilo pembrolizumab predstavlja revolucijo v zdravljenju melanoma, saj pacientu podaljša življenje, pri nekaterih pa bolezen tudi pozdravi. Sodi v skupino zaviralcev receptorja PD-1 (receptor za programirano celično smrt), ki melanomskim celicam preprečuje rast. 

Zdravilo prek nadzornih točk imunskega sistema blokira delovanje rakavih celic na T-celice. S tem okrepi lasten imunski sistem in tako premaga rakave celice.

Pembrolizumab je registriran za zdravljenje inoperabilnega in razsejanega melanoma; na voljo je bolnikom v ZDA in EU, v Sloveniji pa za zdaj v okviru tako imenovanega programa sočutne uporabe.

»Zdravilo je statistično pomembno izboljšalo celotno preživetje in obdobje brez napredovanja bolezni pa tudi odgovor na zdravljenje. Gre za prvo zdravilo iz skupine zaviralcev receptorja PD-1, ki je podaljšalo preživetje, v primerjavi s standardno imunoterapijo zdravljenja napredovalega melanoma. Zdravljenje je spremljala tudi manjša pogostost obvladljivih neželenih učinkov,« je povedala izr. prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistka z onkološkega inštituta.

Nov terapevtski pristop

»Celo najbolj skeptični onkologi ob takšnih izidih rečejo le ‘vau’. Gre za najinovativnejša zdravljenja, ki smo jim priče v zadnjih desetletjih, če ne celo kadar koli. Gre za revolucijo, ki se razvija 25 let. Že pri majhnem številu pacientov imamo namreč jasen dokaz, da imunski sistem lahko uniči raka. Vzrok, da sem tako navdušen, je v tem, da sem leta spremljal razvoj, ki se zdaj uresničuje,« pravi profesor imunologije na Univerzi v Aucklandu Rod Dunbar.

Neželeni učinki so obvladljivi

Pembrolizumab ima manj neželenih učinkov, kot jih ima njegov predhodnik. Najpogostejši neželeni učinki, kot so slabost, utrujenost, driska, srbenje, izpuščaj in zmanjšanje teka, so obvladljivi.

• Preživela bolnica z melanomom Kathy Thomas pripoveduje svojo zgodbo o zdravljenju raka.

Aprila 2011 so Kathy Thomas diagnosticirali melanom. Raka so našli na jetrih in levi dojki. Bila je na številnih zdravljenjih, ki naj bi ustavila napredovanje melanoma; med njimi so nekatera delovala, a ne popolnoma. »Bilo je izjemno utrujajoče. Vse je predstavljalo velik napor. Izgubljala sem kilograme, skoraj vsak dan sem bruhala, redčili so se mi lasje. Bila sem popolnoma brez moči. Na eni točki sem pristala na invalidskem vozičku, tako zelo bolna sem bila,« pripoveduje K. Thomas.

Septembra so ji odstranili levo dojko, kar je pomagalo pri številnih simptomih. Leta 2012 pa je spoznala dr. Antonia Ribasa iz UCLA, ki jo je seznanil s študijo o zdravilu, ki je zaviralec PD-1. »Takoj mi je pojasnil, da gre za preizkušanje, in povedal, kakšne so lahko posledice. Seveda sem bila skeptična in sprva odločena, da zdravljenja ne preizkusim,« pravi Kathy Thomas. A se je pozneje zdravljenje tako spremenilo, da se je odločila za terapijo z zaviralcem PD-1. »Dejala sem si, da sem tega zmožna in da si želim preživeti. Če imam kakršno koli možnost, kot je dejal dr. Ribas, da mi bo zdravilo pomagalo in napadlo vsaj rakave celice, bom poskusila,« pripoveduje in dodaja, da si ni dovolila, da jo bolezen premaga.

Povrnila sta se ji moč in tek, ni več na vozičku. »Imam veliko srečo in nimam nobenih stranskih učinkov.« Zdaj veliko bere, potuje in preživlja čas s svojim vnukom. »Uživam življenje,« strne Kathy Thomas.

Tukaj si lahko ogledate Kathyjino pričevanje, ki je nastalo tri leta po prvi diagnozi.