O zdravem prehranjevanju malone vsak dan ujamemo kakšen podatek. Zlasti o tem, česa ne smemo jesti in da je vse več izdelkov škodljivih za naše telo. Pa vendar jesti moramo. Paziti je treba predvsem na pravilne kombinacije živil, ustrezno količino in se držati urnika obrokov. Rezultat bo razgradnja maščob ter uravnavanje krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola.
Poleti, zlasti na počitnicah, imamo več časa, da si privoščimo zdrav zajtrk, ki je in bo vedno najpomembnejši obrok v dnevu. Zajtrk namreč vpliva na celodnevni ritem prehranjevanja, oskrbi telo s hranilnimi snovmi in potrebno energijo. Vsebuje naj vsaj eno žito, denimo kosmiče ali mislije. Lahko pa si omislimo jajce na oko ali zeliščni namaz na tanki rezini polnozrnatega ali črnega kruha. Med napitki je najboljši blag zeleni čaj ali nesladkan sadni kompot iz jabolk ali sliv. Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke, ki vsebuje obilo dragocenih sestavin. Bogata je z vitaminom C, folno kislino in vitamini skupine B, ima veliko kalija, železo, kalcij in druge minerale. Sadež vsebuje manj kot sto kalorij, zaradi veliko vlaknin pa potešimo lakoto. Če želimo shujšati, pojejmo za predjed grenivko, ker bo preprečila prenajedanje. Idealna pa je tudi za malico.
Preprosta resnica
Kot že omenjeno, smo pogosto zbegani, čemu gre verjeti, ko se po trgovinah čudimo velikim nalepkam z opozorili, kaj kateri izdelek vsebuje. Preprosta, a večna resnica ostaja, da se je treba v širokem loku izogibati predelani hrani, posebno sladkorju, beli moki, rafiniranim oljem in čezmerni uporabi soli. Pri živalskih proizvodih moramo biti zmerni, in če je le mogoče, izbirati med ekološkimi različicami. Hrana, s katero bomo dobili največ hranil, je raznovrstna zelenjava. Pri žitih dajmo prednost tistim, ki so polnovredna in ne vsebujejo glutena (ajda, proso, kvinoja). Izjemno beljakovinsko živilo so stročnice (vse vrste leče in fižola, čičerka, grah). Pri uživanju maščob pa pazimo, da so čim manj predelane (oreški, semena, avokado, olive, hladno stiskana olja), in poskrbimo za dovolj maščobnih kislin omega-3. Zavedati se moramo, da so prevelike količine še tako dobre hrane za naš organizem breme. Vselej upoštevajmo dobro staro pravilo »manj je več«. Vsak dan pet uravnoteženih in načrtovanih obrokov (zadnjega moramo zaužiti vsaj štiri ure pred spanjem) je odločitev za zdrav življenjski slog.
Še malo o vitaminih
Vitamini so organske snovi, potrebne za normalno delovanje telesa, za uravnavanje presnovnih procesov, rast, razmnoževanje in delovanje tkiv ter organov. Telo jih mora dobiti s prehrano, saj jih samo zmore sintetizirati zgolj v zanemarljivih količinah, ki ne izpolnjujejo normalnih fizioloških potreb organizma. Poznamo dve skupini. V vodi topni so poleg drugih C in vitamini skupine B. Njihova presnova je hitra, prav tako izločanje, in poteka prek kože in ledvic. Ustvarjene zaloge teh vitaminov največkrat zadostujejo le za nekaj tednov, zato jih moramo uživati redno. Med topnimi v maščobah pa je tudi vitamin D. Presnavljajo se počasi. Telo jih shranjuje v maščobnem tkivu. Skladišči jih za dlje, zato lahko z ustvarjenimi zalogami delno izpolnimo potrebe po njih. Vitamini skupine B, ki skrbijo za živce in celotno presnovo, so v leči, avokadu, olivnem olju, kvasu, mandljih, zeleni solati, cvetači. V naravi nam vitamin D podarja sonce, v prehrani pa ga najdemo v mleku, jajčnem rumenjaku, pivskem kvasu, ribjem olju in ribah, kot so losos, sardina, tun, skuša, polenovka. Vitamina C pa največ vsebujejo paprika, brokoli, zelje, špinača, limone, grenivke, pomaranče. Prav zdaj je vsega naštetega v izobilju!
