Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je razkrilo, da Slovenci spadamo v sam svetovni vrh po čezmerni telesni teži, je močno pretreslo javnost in omajalo našo (nacionalno) samopodobo. Doslej smo si namreč laskali, da smo športen in zdrav narod v stiku z naravo. Smilili so se nam ubogi Američani, ki se nažirajo s hamburgerji, zdaj pa smo na vsem lepem soočeni s šokantnim podatkom: naši otroci so po debelosti četrti na svetu, prehiteli so celo vrstnike iz debelih držav Amerike, ti so peti. A dejansko ne bi smeli biti začudeni, kaj šele šokirani, kajti sladkor je postal stalnica v mnogo živilih, in to ne zgolj zaradi okusa, temveč tudi kot konzervans. Če na hitro preletimo sestavine poljubno izbranega izdelka, se bomo morali pošteno potruditi, da bomo pograbili takšnega, ki ga ne vsebuje.
Sladka grožnja
Sladkorna industrija samo v državah Evropske unije v enem letu porabi milijardo evrov za lobiranje, po vplivu sta pred njo le naftna in kemična. Pristop sladkornih lobistov temelji na vsiljevanju dvoma o znanstvenih raziskavah o škodljivosti sladkorja, na lažni dobrodelnosti (dejavni so predvsem na področju humanitarnih organizacij za otroke, ki so njihova poglavitna tarča) ter na promoviranju neresnice, da je debelost osebna odločitev, ki ni povezana z dostopnostjo do zdrave hrane.
Največja težava so sladkane pijače, tudi med našo mladino; pri mladostnikih med 15. in 16. letom so napitki s sladkorjem kar polovica vse zaužite tekočine. To pomeni, da v enem mesecu popijejo za več kot dva kilograma sladkorja, in zato podatek, da je vsak tretji otrok v Sloveniji predebel, pač ni presenečenje.
»Rezultati raziskave OECD nas niso presenetili, saj vsi glavni dejavniki za njen razvoj kažejo slabe napovedi. Povečana dostopnost in uživanje energijsko gostih in hranilno revnih izdelkov, premajhna telesna dejavnost, slabo uživanje zelenjave in tudi vse bolj intenzivno oglaševanje zdravju nenaklonjenih živil ter slabe ekonomsko-socialne razmere so recept za razvoj debelosti. Prištejemo lahko še družbene spremembe, spremembe družinskih struktur ter gospodarsko krizo. Tako v zadnjih dvajsetih letih debelost postaja ena najpogostejših bolezni, ki ne narašča le pri nas, temveč tudi v svetu kot posledica nepravilnega življenjskega sloga,« nam je zaupal mag. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Debelost je že epidemična
Stališče sladkorne industrije, češ da je debelost osebna odločitev, je daleč od resnice. To potrjuje tudi vrh seznama najbolj debelih otrok, na katerem najdemo Grčijo, kjer je predebelih kar 44 odstotkov dečkov in 38 odstotkov deklic. To je neposredni učinek gospodarske krize, ki je ljudi prisilila h kupovanju nezdrave cenejše hrane v diskontnih prodajalnah. Na drugem mestu je Italija, kjer so razmere podobne, na tretjem pa Nova Zelandija, kjer so otroci prav tako žrtve predelane in hitre prehrane. »Glede na razsežnost problema lahko govorimo o epidemiji debelosti, ki tudi že kaže negativne posledice, in sicer v slabši gibalni sposobnosti otrok, njihovi krajši pričakovani življenjski dobi ter slabšem zdravju. Zapleti debelosti pri otrocih se lahko že kažejo kot zmanjšana občutljivost za inzulin, ki je zgodnja faza v razvoju sladkorne bolezni, zamaščenost jeter, povišan holesterol v krvi, povišan krvni tlak in zgodnje aterosklerotične spremembe na žilju.
Ocene kažejo, da kar 25 odstotkov debelih otrok trpi za glukozno intoleranco, tisti z razvitim diabetesom tipa 2 pa lahko izgubijo od 17 do 26 let pričakovane življenjske dobe.«
Posledice trenutnega stanja v Sloveniji bodo dolgotrajne, saj je zelo verjetno, da bo debel otrok tudi v odrasli dobi trpel za debelostjo, kar pomeni, da bo šibkejšega zdravja, da bo zdravstvena blagajna bolj obremenjena in tudi učinkovitost bodočih delavcev bo slabša. »Debelost v otroštvu je povezana s povečanim tveganjem za obolenja v odrasli dobi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, rak, povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni, ortopedski zapleti, hormonske motnje. Samo debelost naj bi bila kriva za približno 80 odstotkov vseh primerov diabetesa tipa 2, 35 odstotkov vseh ishemičnih bolezni srca in 55 odstotkov vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi,« poudarja Gregorič.
V svetovnem merilu se je od začetka 80. let število predebelih ljudi ponekod potrojilo, danes jih je predebelih 18 odstotkov; v Sloveniji je predebelih 15 odstotkov žensk in 21 odstotkov moških, čezmerno težkih pa nas je več kot polovica. Slovenija, Grčija, Italija in Španija so države, kjer so se med letoma 2008 in 2013 zmanjšali izdatki za sadje in zelenjavo.
Debelost, diabetes, karies
Zanimivo je, da je bil sladkor tako pozno prepoznan kot krivec za čezmerno telesno težo. Doslej so bile dežurne krivke maščobe – po krivici. Mag. Gregorič razloži: »Zmerno uživanje maščob je del uravnotežene prehrane, saj poleg tega, da so vir energije, vsebujejo tudi nekatere za življenje nujne maščobne kisline in v maščobah topne vitamine (A, D, E, K), ugodno vplivajo na zdravje, še zlasti na srčno-žilni sistem. Seveda je treba upoštevati, da imajo visoko energijsko vrednost, zato lahko z njihovim čezmernim uživanjem tvegamo, da bomo pridobili telesno težo, zato njihov vnos tudi omejujemo.«
Sladkor pa ni del uravnotežene prehrane in fizioloških potreb po njem torej ne poznamo. »Izjema so lahko morda le športniki. Naši možgani sicer potrebujejo glukozo, tudi rdeče krvničke so odvisne od energije, ki jo dobijo iz nje, naše mišice in jetra skladiščijo sladkor v obliki glikogena, vendar pa za normalno delovanje telesa zadoščata uravnotežena prehrana in naravna prisotnost sladkorja v živilih,« meni Gregorič in doda: »Sladkor in izdelki, ki ga vsebujejo, tako postajajo vodilni prehranski dejavnik za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in kariesa. Samo pijače z dodanimi sladkorji naj bi v 30–50 odstotkih prispevale k razvoju debelosti, njihovo vsakodnevno uživanje pa podvoji tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.«
Predrago zdravje
Čeprav je sladkor prepoznan kot poglavitni krivec za debelost v povezavi s slabimi prehranjevalnimi navadami, velja opozoriti tudi na upadanje telesne dejavnosti otrok, ki je opazno v zadnjih treh desetletjih. Po raziskavi iz 2010. kar 80 odstotkov mladostnikov ne dosega priporočil o redni telesni dejavnosti, 60 odstotkov jih ne uživa sadja vsak dan, 75 odstotkov pa ne zelenjave. Prav tako se naši mladostniki po pogostosti uživanja sladkih pijač uvrščajo v sam vrh mednarodne lestvice. Kar 37 odstotkov jih uživa te pijače vsaj enkrat na dan.
»Spremenilo se je tudi naše okolje. Z vstopanjem v EU se je dostopnost do nekakovostnih prehranskih virov le še povečala, kar je povzročilo nesorazmerja v užiti hrani, ki so posledica pretiranega poseganja po prehrambnih izdelkih z neugodno sestavo – praviloma več sladkorja, maščob in soli. Zdravju naklonjeni izdelki (tudi taki z oznakami light) so postali cenovno nedostopnejši prav socialno-ekonomsko ranljivejšim skupinam, kar je težavo le še poglobilo. Trženje hrane je vse bolj obsežno in agresivno, izbirajo se številni trženjski kanali. Večinoma se prek TV-oglasov, interneta, trgovskih polic, šolskega okolja tržita za otroke zlasti nezdrava hrana in pijača. Otroci in mladostniki, kot najbolj ranljiva skupina, imajo tako vse manj možnosti za zdravo prehranjevanje,« je sklenil mag. Matej Gregorič. »
Privzgajanje prehranskih navad
»Glede privzgajanja prehranskih navad je najbolje začeti čim bolj zgodaj, ko so družinske vrednote med otroki večinoma dobro sprejete. Naravne preference za sladek okus so prisotne že v prenatalnem obdobju in značilne za otroke, zato je treba že v zgodnjih obdobjih paziti na pravilen razvoj in navajanje okusov (spodbujamo polno dojenje do šestega meseca starosti), kar pomeni, da otroke že zgodaj navajamo na mehkejše okuse, manj sladke okuse, predvsem pa na pitje vode, jim ne ponujamo sladkarij in sladkih pijač, temveč le živila, v katerih je sladkor naravno prisoten, na primer v svežem in suhem sadju. Pomembno je, da otroka vključimo v spoznavanje celotne verige – od pridelave do priprave hrane –, ob tem pa mu pomagamo razviti pravilen odnos tako do hrane kot prehranjevanja. Predvsem pa si je treba vzeti čas za skupne družinske obroke. Otroke tudi vključimo v njihovo pripravo, saj se bodo tako učili veščin kuhanja in cenili hrano. Ob tem ne pozabimo niti na dovolj gibanja, postane naj del vsakdanjika, kot pot v šolo ali igra na igrišču,« nam je zaupal mag. Matej Gregorič.
Manj izobrazbe, več kilogramov
Z analizo raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI; 2001, 2004, 2008, 2012) ugotavljamo naraščanje debelosti tudi med odraslimi prebivalci Slovenije. Delež debelih in naraščanje sta pomembno višja pri moških, pri ženskah ostajata v vseh letih raziskav približno enaka. Največ debelih ljudi opažamo v starostni skupini od 55 do 64 let (v letu 2012 26 odstotkov). Raziskava je pokazala, da na stanje prehranjenosti vplivata izobrazba in družbeni sloj. Bistveno višji delež debelih je med preiskovanci nižjih družbenih slojev ter z nižjo stopnjo izobrazbe. Na vseh območjih Slovenije se povečuje, večji je v vzhodnem delu države.